Pet izginulih mest v Rusiji

Javno lastništvo/Jurij Šarov, Sputnik
Zakaj so potopili starinska trgovska mesta in kaj je ostalo od nekdanjih genovških kolonij ob Črnem morju? Predstavljamo mesta duhov v različnih ruskih regijah.

Ta zapuščena, potopljena in v naravnih nesrečah uničena naselja so še ne tako dolgo nazaj stala na zemljevidu Rusije. Kaj pa namesto njih stoji tam danes?

Mologa, Jaroslaveljska regija

"Ruska Atlantida", kakor pogosto pravijo temu, nekdaj cvetočemu trgovskemu mestu, je bila potopljena med gradnjo Ribinskega umetnega jezera v štiridesetih letih 20. stoletja.

To pomembno trgovsko središče Ruskega imperija 270 km severno od Moskve se omenja že v 12. stoletju in je nekdaj gostilo številne sejme. Tukaj je stal starodavni Afanasijevski samostan, zgrajen v 15. stoletju.

Pred potopitvijo je v mestu živelo okoli 7.000 ljudi. Trajalo je 4 leta, da so vso prebivalstvo preselili na novo lokacijo. Lesene hiše so razstavili in odpeljali po reki, kamnite in višje zgradbe pa so porušili, da ne bi motile vodnega prometa.

Večina nekdanjih prebivalcev se je ustalila nedaleč od mesta Ribinsk. Danes tam stoji muzej, posvečen nekdanjemu kraju (Muzej Mološkega kraja).

Včasih vodostaj dovolj pade, da se iz vode dvignejo ostanki zgradb. Potopljeno mesto privablja množice turistov in potapljačev, ki se podajajo pod vodo, da bi ugledali stare ulice in ostanke zgradb.

Vesjegonsk, Tverska regija

Enaka usoda kot Mologo je doletela tudi mesto Vesjegonsk, 420 km severno od Moskve, v severnem delu Ribinskega vodnega zajetja. Tudi Vesjegonsk je bil starodavno trgovsko mesto s tržnico, bogatimi hišami in kamnitimi zgradbami. Pred potopitvijo je v mestu živelo okoli 6.000 ljudi.

Hiše so tukaj začeli razstavljati leta 1940, mesto pa je dokončno prišlo pod vodo leta 1943. Takrat je divjala druga svetovna vojna in moško prebivalstvo je bilo vpoklicano v vojsko, zato so vso selitev opravile ženske. Prebivalce so preselili na ozemlje kolhoza, južno od nekdanjega mesteca. Novo naselje je dobilo isto ime.

Tana, Rostovska regija

Na obrobju današnjega mesta Azov na jugu Rusije je ulica, poimenovana po italijanskem mestu Genova. Ob njej najdemo ostanke starodavnih genovških mestnih vrat, ki so bila del srednjeveške trdnjave. Med 12. in 14. stoletjem je tukaj stalo mesto Tana, ki so ga ustanovili italijanski trgovci. V enem delu so živeli Genovčani, v drugem pa Benečani, in med njimi je pogosto prihajalo do konfliktov.

Ne glede na to pa je trgovina v mestu cvetela, saj je Tana ležala na trgovski poti iz Moskve v Konstantinopel. V času Zlate horde je Tana (ali Tan) prišla pod vladavino Mongolov. Mesto je bilo prizorišče številnih spopadov, a so ga vedno znova obnovili, vse dokler ni leta 1475 padlo pred turškimi zavojevalci. Osmani so tukaj postavili trdnjavo Azak, ki danes stoji v središču Azova.

Sarkel, Rostovska regija

Sarkel (v hazarskem jeziku "Bela trdnjava") je starodavno mesto, potopljeno na dnu Cimljanskega umetnega jezera. Zgodovina Sarkela sega vse do sredine 9. stoletja, ko je bilo mesto ustanovljeno na bregu reke Don kot oporišče nomadskega Hazarskega kanata. Leta 965 so mesto zasedli Rusi, v 12. stoletju pa so ga razdejali Kumani (Polovci). Prebivalci so Sarkel zapustili, del trdnjavskega obzidja pa razdrli, da so si iz njega postavili nove hiše.

V tridesetih letih so sovjetski arheologi med izkopavanji našli ostanke Sarkela. Dokaj dobro so ohranjeni ostanki obzidja in stolpov, mestna vrata in obrambni nasipi. Najdeni predmeti so danes na ogled po različnih muzejih po Rusiji, največ jih je v Ermitažu v Sankt Peterburgu in v muzeju v Novočerkasku. Sarkelska trdnjava je bila potopljena med gradnjo Cimljanskega umetnega jezera leta 1952. Potapljači še dandanes pod vodo odkrivajo ruševine.

Neftegorsk, Sahalinska regija

Najhujši potres v Rusiji v noči s 27. na 28. maj 1995 na Sahalinu je v pičlih 17 sekundah uničil celo naselje Neftegorsk. Od 3.197 prebivalcev jih je v katastrofi življenje izgubilo 2.040. Hiše v Neftegorsku je po pričevanjih očividcev preprosto razneslo naokoli in jih spremenilo v prah. "Ko sem odprla oči, sem ugotovila, da ležim na deski pod kosom krovne lepenke," se spominja Tatjana Mironova, ki je bila takrat stara 10 let. "Ko sem se znova ozavestila, sem slišala krike ljudi, pokanje gorečega lesa in glas mojega 14-letnega brata, ki sem ga videla skozi deske. Ne spomnim se, kako smo se izkopali izpod ruševin, a vsi smo preživeli. Najbrž smo se rodili pod srečno zvezdo."

Preživele so preselili v druga naselja, v glavnem v Južno-Sahalinsk. Na kraju, kjer je stal Neftegorsk, danes stoji le spominska plošča z imeni umrlih.

Preberite še: Pet najbolj srhljivih kotičkov Sankt Peterburga

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke