Napoleonov poraz leta 1812 je bil uničujoč. V knjigi Politično in vojaško življenje Napoleona avtor Antoine-Henri Jomini piše, da je Napoleon za invazijo na Rusijo mobiliziral več kot 300.000 vojakov, medtem ko je celotno število pripadnikov Vélike armade takrat presegalo 600.000.
Med bitko na Berezini (26. - 29. novembra 1812) je se je skušalo iz Rusije prebiti zadnjih 20.000 – 30.000 Napoleonovih vojakov. Okoli 90 % njegove vojske je bilo mrtve ali ranjene v ruski kampanji.
Na veliki poti. Umik, beg ..., Vasilij Vereščagin 1887-1895.
Muzej domovinske vojne leta 1812/javno lastništvoEvropski časopisi tega poraza v glavnem niso pripisali vojaški sposobnosti Rusov, ampak ostremu mrazu, ki ga je izkusila francoska vojska.
Časopis Le Monitor universel je bil Napoleonovo glavno propagandno orožje. Med kampanjo leta 1812 so v njem objavljali novice, s katerimi so francosko javnost obveščali o vojni. Avtor teh novic je pogosto bil kar sam Bonaparte. Cesar je vedel, da tudi vojaki v njegovi vojski berejo novice, zato je čutil potrebo, da jih med kampanjo opogumlja. Kot piše ruska zgodovinarka Anastasija Nikiforova, so te novice v glavnem poudarjale uspehe Napoleonovih vojakov, ruske zmage pa so bile zamolčane.
29. bilten Vélike armade (december, 1812)
javno lastništvoBralce se je redno obveščalo o vremenu. 26. oktobra je v 24. novici pisalo: "Vreme je zelo dobro. Včeraj je padel prvi sneg. Čez dvajset dni bo treba začeti zimovanje." Zadnji, 29. bilten, ki je obelodanil poraz Vélike armade, pa je krivdo pripisal prav vremenu, ki ga je označil za najhujšo nočno moro ruske kampanje.
"14., 15. in 16. novembra je termometer kazal 16 in 18 stopinj pod ničlo. Ceste so bile prekrite z ledom; bojni, topniški in oskrbovalni konji so poginjali vsako noč – ne po sto, ampak po tisoč živali naenkrat, še posebej tisti iz Nemčije in Francije. Naši konjenici je zmanjkalo konjev, artilerije in prtljage, ostali so brez transportnih sredstev. Prisiljeni smo bili pustiti za sabo in uničiti večino naših topov, streliva in hrane. Vojska, ki je bila 6. novembra še v popolnem redu, je že 14. izgledala popolnoma drugače – izgubila je skoraj vso konjenico, topništvo in prevozna sredstva," je pisalo.
Ledeni Jack napada malega Bonyja, William Elmes, 1812
javno lastništvoVse je izgledalo tako, kako da je bil za izgubo francoske konjenice in topništva ter Napoleonov poraz odgovoren izključno mraz in ne ruska vojska. Ali francoski niso nikoli prej videli zime? Seveda so jo.
Leta 1795 se je francoska vojska v zelo hudi zimi spopadala na Nizozemskem. Tudi 7. in 8. februarja 1807 pri Eylauu, kjer sta se spopadli francoska in ruska vojska, so bile temperature isto pod ničlo, a so Francozi kljub temu v snežnem metežu uspeli prečkati čez zamrznjena jezera in reke. Zima zanje ni bila nič novega.
General Mraz brije malega Bonyja, William Elmes, 1812
University of Washington/javno lastništvoA legende o smrtonosnem mrazu, ki jo je ustvaril Napoleon, ni sprejela le francoska javnost, ampak tudi britanska. Velika Britanija je bila še zmeraj eden glavnih mednarodnih tekmecev Rusije in zato Britancem ni bilo pogodu pisati pozitivno o vojaških in strateških vrlinah ruskih generalov in častnikov. Veliko bolj prikladno je bilo reči, da je bila francoska vojska premagana zaradi mraza – na ta način Rusi niso delovali tako močni in grozeči. Tudi sam izraz General Mraz izhaja iz britanske satirične risbice Genral Mraz brije malega Bonyja.
Kaj pa o tem porečejo sami Rusi?
Denis Davidov, general in takratni vodilni partizanski poveljnik, je ostro nasprotoval dikciji, da je Napoleonova vojska propadla izključno zaradi mraza. V svojem prispevku je tej temi posvetil posebno pozornost. Davidov citira Georgesa de Chambrayja, francoskega artilerijskega generala, ki je sodeloval v ruski kampanji in na Berezini padel v rusko ujetništvo.
Denis Vasiljevič Davidov. George Dawe, okoli 1828
Ermitaž/javno lastništvo"Suh in zmeren mraz, ki je spremljal vojake na poti iz Moskve do prvega snega, je bil zanje bolj blagoslov kot prekletstvo. 27. oktobra je bilo 5 stopinj pod ničlo. 9. novembra je bilo -15, 12. in 13. novembra pa je bilo -21," je pisal de Chambray. Zadnja dva dni sta bila dejansko najhladnejša, nato pa je nastopila otoplitev, ki je posameznim francoskim enotam preprečila prečkanje reke Berezine, saj ta ni bila več zmrznjena in je na tisoče vojakov padlo v vodo in se utopilo.
Bitka pri Eylauu 1807. Jean-Antoine-Siméon Fort
Palace of Versailles / javno lastništvoGeneral Jomini je kategorično zavračal trditve, da je bila zima glavni razlog za Napoleonov poraz. "Glavni razlogi za neuspešen pohod nad Rusijo se pripisujejo zgodnjemu in hudemu mrazu. To so do onemoglosti ponavljali vsi moji sodobniki. To je popolnoma napačna predstava. Kako so si sploh lahko zamišljali, da nisem vedel za ta vsakoletni pojav v Rusiji!? Ne samo, da zima ni prišla nič prej kot po navadi, ampak se je njen prihod 7. novembra dejansko zgodil kasneje kot običajno. Ta mraz ni presegal mraza Eylauuske kampanje, le da pri Eylauu vojska ni bila vznemirjena, saj se je gibala v deželi izobilja, kjer je lahko zadovoljila vse svoje potrebe. Leta 1812 se je zgodilo nasprotno – pomanjkanje hrane in vsega potrebnega je povzročilo razpad vojske," je pisal Jomini.
Vemo, da je Mihail Kutuzov zvabil Napoleona v Moskvo in ga tam ujel, ter da je strategijo za uničenje Napoleonove vojske preko izčrpavanja dejansko zasnoval Barclay de Tolly. Glavni razlog za Napoleonov poraz je bil tako čisto vojaške narave, ne pa vreme in nizke temperature.
Napoleon na planoti nad Borodinom. Vasilij Vereščagin,1897
Državni zgodovinski muzej/javno lastništvoNeorganizirana in razpršena francoska vojska ni bila primerno oskrbovana. K njenemu porazu je svoje prispevalo tudi partizansko gibanje – kjerkoli so ruski tlačani srečali francoske vojake, so jih navadno pobili.
"Tlačani iz bližnje vasi so pobili regiment 60 teptjarskih kozakov ruske vojske, saj so jih zaradi njihove nepopolne ruščine pomotoma zamenjali za sovražnika," je v svojih spominih zapisal Davidov. Teptjarji so bili baškirsko ljudstvo in niso dobro znali ruskega jezika. A kmetje so jih kljub temu pobili – tako veliko je bilo sovraštvo do napadalcev. V takšnih okoliščinah in ob tem, da ji je bila ruska vojska za petami, je bila francoska vojska obsojena na propad.
Sir Walter Scott se v svoji knjigi Življenje Napoleona Bonaparta čudi: "Če sta mraz in sneg v Rusiji tako katastrofalna in močna, da lahko uničita cele vojske, kako potem, da general takšnega kova kot Napoleon, česa takega ni mogel predvideti? Ali v Rusiji mar ne sneži? Ali je novembrski mraz tam nenavaden pojav?"
Avtor nato zaključi: "Napoleon je predvidel, da bo mraz prišel že oktobra. Prav tako je julija predvidel, da mora zbrati dovolj hrane in zalog za vojsko. A zaradi nestrpnosti, ki ga je prevzela, ni sprejel nobenih ukrepov, da bi premagal lakoto ali mraz, ki ju je predvidel."
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.