O avstrijski plemkinji, ki je postala "Rdeča grofica" sovjetskih obveščevalcev

Zgodovina
BORIS JEGOROV
Ruth von Mayenburg je pripadala višjemu sloju avstrijske družbe, a je izbrala pot boja za socializem.

O takšnih ljudeh navadno pravijo, da so se rodili z zlato žlico v rokah. Kot hči avstrijskega rudarskega magnata Maxa Heinsiusa von Mayenburga je pripadala izjemno premožni in stari plemiški družini. Zdelo se je, da je njena prihodnost že jasna, a Ruth je namesto monotonega življenja na veliki nogi raje izbrala kariero v sovjetski obveščevalni službi.

Socialistka plemiškega porekla

Nad levimi idejami se je Ruth von Mayenburg navduševala že v mladosti. Leta 1932 se je pri 25 letih priključila Socialdemokratski delavski stranki Avstrije in pristala v njeni Socialistični mladinski fronti. Takrat je bila že v drugem zakonu, in sicer z vidnim predstavnikom levega gibanja Ernstom Fisherjem.

Zakonca sta zaskrbljeno opazovala, kako Avstrija pod kanclerjem Engelbertom Dollfussom stopa po poti fašizma po italijanskem vzoru. Februarja 1934 je proti oblastem izbruhnila vstaja oboroženega krila socialdemokratov – Republikanskega Schutzbunda, ki jo je vojska brutalno zatrla. Po tem sta Ruth in njen mož takoj zapustila Avstrijo.

Najprej je zatočišče za zakonca postala Češkoslovaška, nato pa Sovjetska zveza. Tam se je Ruth 1. maja 1934 skupaj s skupino prebeglih schutzbundovcev udeležila parade na Rdečem trgu. Do takrat je postala že prepričana prepričana komunistka.

Obveščevalka

Sovjetskim obveščevalcem ni bilo treba vlagati posebnega truda v novačenje avstrijske plemkinje, ki je nato v obveščevalni upravi Rdeče armade postala znana pod psevdonimom Lena. Med 1934 in 1938 je aktivno delovala v Evropi, predvsem v nacistični Nemčiji.

Najdragocenejši vir informacij za Rdečo grofico je postal general Kurt von Hammerstein-Equord, z družino katerega je dolga leta vzdrževala prijateljske odnose. Kljub svojemu visokemu položaju v nemški vojski je bil general zaklet nasprotnik Hitlerja in je svoji stari znanki z veseljem pomagal.

Podrobne informacije, ki jih je Ruth dobila od generala in poslala v Moskvo, so še danes tajne, znano pa je, da se tičejo obrambnih zmožnosti Nemčije, hitrosti premikov nemške vojske, načrtov Tretjega rajha o sodelovanju z Italijo ter odnosov nemške vojaško-politične elite do Hitlerja.

Vrednost informacij, ki jih je pridobila Ruth, je bila tako velika, da je bila že leta 1938 povišana v čin polkovnice, narodni komisar za obrambo Kliment Vorošilov pa ji je osebno izrekel hvaležnost. Preko nje je poslal tudi ponudbo Hammerstein-Equordu in njegovi družini, da prebegne v ZSSR, a general je ponudbo odklonil in namesto tega raje še naprej koval zaroto proti Hitlerju doma, vse do svoje smrti leta 1943, ko je umrl za rakom.

Vrnitev domov

Leta 1938 je Ruth von Mayenburg končala svoje obveščevalno delo in se vrnila v Sovjetsko zvezo. Njeno ljubezen do nove domovine so močno načele množične politične represije, znane kot veliki teror, prav tako pa podpis sporazuma Molotov-Ribbentrop o nenapadanju leta 1939, ki je udaril kot strela z jasnega. "Kakor da se je ura na kremeljskem stolpu nenadoma ustavila. Bilo nas je sram in še dolgo nismo mogli preboleti tega občutka sramu," je kasneje zapisala o sovjetsko-nemškem sporazumu.

A Rdeča grofica je kljub temu ostala v ZSSR in v vrstah komunistov. Iz Komunistične partije Avstrije je odšla šele leta 1966. Delala je v okviru Kominterne in v Glavni politični upravi Rdeče armade. Leta 1943 je dobila nalogo, da se ukvarja z vprašanjem avstrijskih vojnih ujetnikov, ki so padli v ujetništvo pri Stalingradu.

Po koncu vojne se je Ruth von Mayenburg skupaj z možem vrnila v Avstrijo, kjer je nekaj časa delala kot generalna sekretarka Društva avstrijsko-sovjetskega prijateljstva. Vse do svoje smrti leta 1993 se je ukvarjala v glavnem s prevajalsko dejavnostjo in pisanjem spominov, posvečenim času, preživetem v Sovjetski zvezi, in njenim soborcem za socialistično družbo.

Preberite še: Rudolf Abel: Sovjetski tajni agent z mnogimi imeni