Jurij Vlasov: sovjetski junak, ki je navdahnil Arnolda Schwarzeneggerja (FOTOZGODBA)

Hollywoodski zvezdnik in nekdanji guverner zvezne države Kalifornija Arnold Schwarzenegger je februarja lani na Twitterju napisal posvetilo pravkar preminulemu Juriju Vlasovu, ki ga je označil za svojega idola, ko je bil sam še mlad dvigovalec uteži. "Zaradi ljudi, kakršen je bil on, ne bom nikoli trdil, da sem vse dosegel popolnoma sam," je izjavil Schwarzenegger.

Otroštvo in mladost

Jurij Vlasov se je rodil leta 1935 v majhnem mestecu Makejevka v nekdanji Sovjetski zvezi (danes Ukrajina). Imel je težko otroštvo, zaradi česar so njegovi kasnejši uspehi – med drugim 31 svetovnih rekordov v dvigovanju uteži in 15 avtorskih romanov – še toliko bolj občudovanja vredni.

Njegova starša sta veljala za intelektualca. Mati, ki je imela kozaške korenine, je bila vodja lokalne knjižnice v Makejevki, oče, potomec kmetov iz Voronježa, pa častnik v sovjetski obveščevalni službi in diplomat na Kitajskem v času druge svetovne vojne.

Med vojno je bil Jurij kor otrok skupaj z mamo in bratom evakuiran v Sibirijo. Tam je bil priča grozovitim prizorom ranjencev in pretrpel hudo lakoto. Bil je tako podhranjen, da je leta 1943 pri osmih letih izgubil lase, kar je kasneje opisal v knjigi Sotočje težkih okoliščin. Samo ugibamo lahko, koliko močnejši bi lahko bil kasneje v življenju, če ne bi bil izpostavljen takšni lakoti pri tako mladih letih.

Športni superjunak

Po vojni, leta 1946, se je Jurij vpisal na Vojaško šolo Suvorova v Saratovu, ki jo je zaključil leta 1953, ter v tem obdobju hitro pridobil na moči. Kot mladi kadet se je začel skupaj s sošolci ukvarjati s športom. Kmalu se je izkazalo, da mu v rokoborbi, vesi v zgibih, sklecah in skoku v daljino ni kos nihče od vrstnikov.

Po koncu izobraževanja je nadaljeval s študijem na Letalski inženirski akademiji Žukovskega v Moskvi. Prav tam je začel z dvigovanjem uteži, a se v ta šport ni zaljubil na prvi pogled. V svoji knjigi z naslovom Pravica moči je zapisal: "Girjo (železno utež z ročko, op. ur.) sovražim. Kaj neki je tako zanimivega na monotonem pumpanju mišic?! Kako slaboumen mora biti človek, ki najde užitek v takšnih ošabnih vajah!"

Ne glede na vse, je s treningi nadaljeval: "Prvih nekaj mesecev sem si sramežljivo ogledoval utež s palico, nato pa sem brez prevelikega napora začel delati počepe z dvesto kilogrami na ramenih. Moč v nogah sem lahko okrepil do poljubne stopnje, in ne glede na to, koliko sem treniral, nikoli nisem prišel do meja svoje moči," je zapisal.

Rekorder

Na koncu je Vlasov diplomiral z odliko in pretvoril svoje telo v pravega "ruskega medveda". Tako kot Schwarzenegger je tudi sam imel svojega vzornika – ameriškega silaka Paula Andresona, ki je tehtal več, kot pa je bil visok. Leta 1955 je mladi Vlasov videl, kako Anderson podira svetovne rekorde v Moskvi pred 12.000-glavo publiko. Skupno je dvignil 518 kilogramov. Spomnil se je, kako so se Američani takrat šalili: "Vi imate satelit, mi imamo pa Andresona!"

Leto dni po svoji zmagi v Moskvi je Anderson postal olimpijski prvak. Navdahnjeni Vlasov je bil odločen, da podre njegove rekorde, a žal nikoli ni dobil priložnosti, da bi se z njim neposredno pomeril. Američan je namreč kmalu po olimpijadi leta 1956 zaključil športno kariero.

Samo leto dni zatem je takrat še vedno neznani Vlasov pri komaj 22 letih podrl vse rekorde v nalogu in sunku ter potegu (disciplina v dvigovanju uteži, op. ur.), in čeravno so bili njegovi dosežki kmalu izboljšani, je postalo jasno, da se je v svetu dvigovanja uteži rodila nova zvezda.

Vlasov je med nekim intervjujem dejal, da njegov trener "hlepi po novih rekordih". Ni ga razočaral – v letih, ki so sledila, je Jurij dosegel štiri naslove svetovnega prvaka, postavil 31 svetovnih rekordov in si priboril 11 olimpijskih zlatih kolajn. Ceno za naporne treninge in zmage je plačal v obliki poškodbe hrbtenice, ki ga je pestila skozi vso nadaljnje življenje in zaradi katere je med operacijo leta 1986 skoraj umrl.

Zvezdniki

Na svetovnem prvenstvu leta 1961 na Dunaju je do Vlasova med pavzo pristopil neznan mlad in droben fant. Vlasov je bil zaradi motenja s strani mladega navijača nejevoljen, a se je z njim vseeno pogovarjal, saj je ta deloval, da ga stvari resnično zanimajo. Vlasov bi bil zagotovo vesel, če bi poznal zgodbo, kako je droben fant celo ob vikendih treniral z utežmi in prislanjal lestev na zid telovadnice, da je lahko smuknil not skozi okno, da bi treniral. Ime mu je bilo Arnold Alois Schwarzenegger.

Ko je Schwarzenegger leta 1988 prišel v Rusijo na snemanje filma Rdeča vročica (Red Heat), si je zaželel dve stvari; kupiti krzneni plašč za svojo ženo in se rokovati s svojim vzornikom, ki ga je izstrelil med hollywoodske zvezde.

Schwarzenegger ni bil edina slavna osebnost, ki se je srečala z Vlasovom. Leta 1961 ga je prvi sekretar Komunistične partije ZSSR Nikita Hruščov povabil v Kremelj na novoletno zabavo. Kar naenkrat se je od nekod pojavil njegov soimenjak Jurij Gagarin s steklenico vodke. "Jura, danes ga pijem s tabo! Je rekel Gagarin. Vsi so bili presunjeni! Ves večer sva sedela skupaj in pila," se je spominjal Vlasov.

Naslednje izjemno srečanje je bilo ob sprejemu sovjetske delegacije, ki ga je na Kubi organiziral Fidel Castro. 90 kg težki El Commandante je Vlasova tako dolgo zbadal, dokler ga ni ta privzdignil pod ramo in ga prestavil na stran. Castro, nekoliko užaljen zaradi te poteze, je med večerjo izjavil, da ne glede na to, koliko daš Juriju na krožnik, nikoli ni dovolj, in da potrebuje cel tovornjak, da ga prevaža okoli.

Novinarstvo in politika

Materiala iz življenja Jurija Vlasova je toliko, da bi lahko o njem pisali knjige, a jih je pisal kar sam. Znan namreč ni bil samo kot silak, ampak obenem kot intelektualni stroj. Književnost je dojemal kot nekaj najlepšega v življenju. V nekem intervjuju leta 2021 je njegova hči povedala naslednje: "Mnogo je pisal /.../ Oče si je v resnici bolj želel postati pisatelj kot pa športnik." Vlasov je izdal preko 15 romanov in napisal številne novinarske prispevke ter izmišljene zgodbe. Poglobil se je v arhive in dnevnike svojega pokojnega očeta in na njihovi podlagi pisal zgodovinske romane.

A tudi to še ni vse. Vlasov je leta 1996 kandidiral na volitvah za ruskega predsednika kot protikandidat Borisu Jelcinu. Kasneje je v nekem intervjuju povedal, da so mu kandidaturo omogočili njegovi uspehi v športu, a je bil zaradi "določenih okoliščin" prepričan, da ne bo nikoli mogel zmagati.

Jurij Vlasov je umrl naravne smrti 13. februarja 2021 pri 86 letih. Pri 70 letih je lahko še vedno dvignil 185 kg uteži, a je za sabo pustil mnogo več od športnih dosežkov - njegove knjige in misli še naprej navdihujejo ljudi po vsem svetu.