Leta 1985 se je kakšnih 2.000 belug znašlo ujetih v primežu gostega ledu, ki se je hitro zapiral in grozil, da bo pobil vse kite. Na pomoč je bil poslan ledolomilec Moskva, a živali niso hotele slediti glasni ropotajoči ladji na odprto morje. Reševalci so si morali pomagati z zvijačo.
Ledena past
TASS
Konec decembra 1984 so lokalni lovci in ribiči blizu otoka Itigran v Beringovem morju blizu obale Čukotke in dobrih 200 km od Aljaske zagledali zaskrbljujoč prizor; jata približno 2.000 belug se je ujela v hitro zapirajočem se ledu blizu obale.
Beluge, v Rusiji znane tudi kot "polarni delfini", so kiti, ki morajo za dihanje redno plavati na površje. Brez človeške pomoči bi živali ostale ujete v ledu, kar bi zanje pomenilo gotovo smrt.
Jurij Saljnikov / TASS
Domačini so hitro prihiteli na pomoč. Več tednov so razbijali led, da bi preprečili, da majhen bazen vode, ki je še ostal, popolnoma zmrzne in se zapre, kite pa so hranili z zmrznjenimi ribami. A njihovi napori so bili nezadostni, saj se je led okoli ujetih živali hitro strjeval.
Ledolomilec
David Šolomovič / Sputnik
Domačini so ujete kite ohranjali pri življenju več kot mesec dni, preden se je o tem razvedelo in so oblasti na pomoč končno poslale ledolomilca, da bi nesrečne živali, ki so počasi izgubljale bitko z ledom, osvobodil kite.
"Ledolomilec Moskva je plul s polno paro in kljuboval nizkim temperaturam, da bi dosegel kite, preden bi se ti zadušili ali umrli od lakote v vse manjšem bazenu vode," je poročal New York Times, ki je incident označil za "eno najbolj nenavadnih reševalnih operacij v zgodovini arktične plovbe."
V naslednjih dneh je razvoj dogodkov z nestrpnostjo spremljal ves svet. Reševalno akcijo so poimenovali kar Operacija Beluga.
Jurij Saljnikov / TASS
Ledolomilec Moskva, ki mu je poveljeval kapitan Anatolij Kovalenko, je ob pomoči opazovalnih letal drvel na pomoč. Ogromna ladja je morala najprej izklesati večje bazene vode, da so lahko kiti prišli do sape in si nekoliko povrnili moči. Končni cilj je bil spraviti kite stran z območja, ki bi ga kmalu znova pogoltnil led. Mornarji so morali za to zvabiti kite iz plitkih voda na odprto morje.
Posadka Moskve se je morala domisliti načina, kako ukaniti kite, da bodo sledili ogromnemu in glasnemu ledolomilcu, ki je živali strašil s svojimi glasnimi pogonskimi propelerji. Na koncu so prišli na nenavadno idejo – uporabiti glasbo.
Sled za pesmijo
David Šolomovič / Sputnik
Po neuspešnih večdnevnih poskusih, da bi kite zvabili iz pasti, je nekdo predlagal domiselno rešitev.
"Na koncu se je nekdo spomnil, da se kiti odzivajo na glasbo. In tako je z zgornje palube začela zveneti vsakovrstna glasba – popularna, bojevniška, klasična. Slednja je bila belugam očitno najbolj všeč in jata je začela počasi slediti ladji," je NYT povzel lokalna poročila sovjetskih časopisov.
Jurij Saljnikov / TASS
Pričevanja o tem, kakšno glasbo so vrteli za beluge, si nasprotujejo. Po nekaterih poročilih naj bi bil odločilen sovjetski pop, druga pravijo, da so živali preferirale klasično glasbo. Kakršenkoli žanr je že bil, posadka je kmalu ugotovila, da njihova taktika deluje.
"Takole postopamo: ustavimo se, nato napredujemo skozi led, napravimo prehod in znova počakamo. To ponavljamo ves čas. Beluge začenjajo ’dojemati’ naše namere in sledijo ledolomilcu. In tako se pomikamo počasi, kilometer za kilometrom," naj bi med akcijo komentiral kapitan Kovalenko.
Konec februarja so bili ujeti kiti rešeni in so zaplavali v odprto morje. Po nekaterih ocenah naj bi reševalna operacija Sovjetsko zvezo stala okoli 140.000 ameriških dolarjih (po današnjem tečaju).
Preberite še: Ulični pes na Sahalinu med snežnim viharjem rešil življenje 10-letni deklici