Zakaj se je ZSSR odrekla strateškim bombnikom na jedrski pogon

Sredi prejšnjega stoletja so Sovjeti začeli intenzivno razvijati tehnologijo jedrskega orožja. Nekaj časa je veljal trend razvoja jedrskih raket, bomb, podmornic in celo letal.

Tako sta v petdesetih letih Mjasiščev in Tupoljev, dva velika konstruktorska biroja, dobila nalogo, da sestavita strateški bombnik z jedrskim motorjem. To letalo bi moralo postati najmočnejše in najbolj dolgoživo orožje Sovjetske zveze.

Ту-120

Voroneška tovarna letal

Oleg Ivanov/Sputnik

Tu-120 je bil zamišljen, da postane prvi strateški bombnik z motorjem na jedrski pogon. Po zamisli projekta bi letalo bilo zmožno odmetavati jedrske bombe na sovražnika z višine več kilometrov, kjer bi bilo izven dosega takrat obstoječega orožja zračne obrambe.

Na krilih bi bombnik imel pričvrščena dva turboreaktivna motorja, ki sta bila pravkar razvita. Ta bi se napajala iz reaktorja v zadnjem delu letala na maksimalni možni razdalji od pilota. Posadka bi bila nameščena v posebno kapsulo, ki bi jo varovala pred radioaktivnim sevanjem iz reaktorja.

Trup Tu-120 je bil projektiran kot klasična nizkokrilna aerodinamična konstrukcija. Navzven bi letalo spominjalo na strateški bombnik Tu-160, ki je še danes v arzenalu ruskega letalstva in je bil pred kratkim posodobljen.

Konstrukcija, jedrski reaktor in turboreaktivni motorji bi bombniku omogočali, da nosi do pet ton bojnega tovora.

A med fazo gradnje prvega prototipa, se je vojaški vrh odločil, da projekt zamrzne.

Razlogi za prekinitev projekta

Po besedah strokovnjakov je imela zasnova bombnika vrsto tehničnih pomanjkljivosti, ki so v letalstvu nedopustne.

"Za premikanje jedrskega reaktorja je potrebnih več tednov priprav. Na primer, preden jedrska podmornica odrine v morje, mora posadka opraviti celo vrsto del, vezanih na premikanje, stabilizacijo in nadzor reaktorja. Za letalo je ta časovnica nedopustna. Bombnik je sredstvo za hitro reagiranje, ki se mora dvigniti v zrak 15 minut po izdanem ukazu," razlaga Dmitrij Litovkin, odgovorni urednik revije Nezavisimoje vojennoje obozrenije.

Drugo nevarnost je predstavljala morebitna okvara jedrskega motorja v zraku.
"Če jedrska podmornica potone pod morje, bo ostala na dnu in nikogar ne bo ogrozila. Če pa bi letalo z jedrskim motorjem padlo na mesto, bi povzročilo radioaktivno onesnaženje kot pri nesreči jedrske elektrarne Černobil," pravi strokovnjak.

Reprodukcija slike "Norveško morje. Jedrska podmornica Komsomolec", ki prikazuje preiskavo potopljene jedrske podmornice s pomočjo globokovodne naprave MIR-I.

Sergej Kompanijčenko/Sputnik

Po njegovih besedah na dnu morij ležijo tako ruske kot ameriške podmornice z jedrskimi torpedi.

Ena od njih je podmornica Komsomolec, ki je potonila leta 1989 v Norveškem morju na globini 6.000 metrov, potem ko je na njej izbruhnil požar. Tam leži še danes, vojska pa je ne namerava dvigniti na površje.

Strokovnjak izpostavlja, da v svetu ni zaživel niti en projekt strateškega bombnika na jedrski pogon.

Kako je z jedrskimi reaktorji eksperimentirala druga stran?

"Tudi Američani so poskušali napraviti strateški jedrski bombnik. Tako kot mi, so tudi oni naleteli na nepremostljivo oviro. V nekem trenutku so dojeli, da bo radioaktivno sevanje slej ko prej prodrlo skozi letalo in pomorilo vse člane posadke, ki se bodo nahajali znotraj, nakar bo ta 'jedrski projektil' padel na tla in povzročil novo svetovno tragedijo," pravi Litovkin.

Američani so, kot pravi, na svojem projektu obupali približno na isti stopnji kot Sovjeti, in se raje osredotočili na proizvodnjo medcelinskih balističnih raket z jedrskimi bojnimi glavami, ter tako dodatno spodbudili oboroževalno tekmo.

Balistične rakete pred nastopom na vojaški paradi v čast 51. obletnice velike oktobrske socialistične revolucije

Boris Kaufman/Sputnik

Projekti novih "zračnih" jedrskih projektilov so ponovno oživeli šele pred nekaj leti, ko je Rusija svetu razkrila svoje nove tehnologije, zasnovane na odkritjih med projektiranjem letala Tu-120.

Kje se te tehnologije uporabljajo danes?

Testiranje manevrirne rakete Burevestnik z motorjem na jedrski pogon

"Tehnologija projekta Tu-120 je danes uporabljena v raketi Burevestnik. Njen princip delovanja je podoben njenemu 'predniku'. Burevrstnik je namreč projektil, ki lahko več let kroži po zraku, preden dobi povelje, da izvrši napad, ali pa da se vrne v bazo," pojasnjuje Litovkin.

Poleg tega Rusija trenutno razvija vesoljski aparat Burlak, ki bo prav tako imel jedrski pogon in ki bo zaradi tega, kakor so si zamislili konstruktorji, sposoben raziskovati daljno vesolje.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.