Kaj se je zgodilo s sovjetskimi futurističnimi tanki z začetka druge svetovne vojne

T-35A med parado na Rdečem trgu

T-35A med parado na Rdečem trgu

javno lastništvo
To so bili najtežji in najmočnejši tanki svojega časa, namenjeni, da ustvarijo preobrat v poljubnem spopadu. A v praksi se stvari niso odvile tako, kot je bilo zamišljeno.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Sovjetska zveza izdelala nekaj najtežjih in najmočnejših tankov na svetu. Nanje so montirali po pet topov velikega kalibra, masa posameznega vozila pa je lahko dosegla tudi 100 ton.

"Te tanke so snovali kot neke vrste kopenske križarke, namenjene zlomu obrambe nasprotnika ter utiranju poti srednjim in lahkim tankom s topovi manjšega kalibra," pravi Sergej Suvorov, tankovski veteran in doktor vojaških ved.

T-35

Supertežki tanki so se poleg mase od ostalih razlikovali tudi po debelini oklepa, ki je dosegala 170 mm, ter po topovih, ki so z enim strelom lahko uničili poljuben utrjeni položaj tistega časa.

Najmočnejši sovjetski tanki s konca tridesetih let in njihove posebnosti

Koncem tridesetih let sta v sovjetski vojski delovala dva modela supertežkih tankov T-28 in T-35. Od vseh ostalih sta se razlikovala po količini kupol in topov. Na trupu prvega sta bili nameščeni dve tankovski kupoli, na drugem pa ena, vendar s petimi topovi.

V razvoju sta bila še modela KV-5 s 107-milimetrskim topom in SMK s tremi topovi, vendar sta ostala le na papirju. Njun razvoj je prekinila druga svetovna vojna in možnosti za izvedbo projektov več ni bilo.

"Ti bojni stroji so bili poklicani, da spremenijo potek vojne, a med spopadi leta 1941 sta se T—28 in T-35 izkazala za pretežka in 'muhasta'. Večino teh tankov so preprosto pustili sredi bojišča, saj so se ugrezali v blato in niso bili kos terenu," pravi tankovski veteran in dodaja: "T-35 je bil prevelik in pretežek. Njegova pogonska mehanika je z veliko težavo premikala 100-tonski stroj in vsakih nekaj deset kilometrov je bilo treba bojno vozilo pregledovati za okvare. Predstavljajte si, da ste prevozili komaj 20 kilometrov, pa že morate ven in pogledati, ali je vse na svojem mestu."

Ne samo mehanika, tudi sama konstrukcija T-35 je bila prešibka, tako da je tank lahko poškodoval že sunek lastnih topov med streljanjem.

Suvorov nadaljuje: "In vse te težave so bile prisotne že v mirnem času. Ko pa se je začela vojna in so morali ti tanki zdržati še udarce nemških granat ter premagovati terenske ovire, so preprosto pokleknili. Tanke T-35 so posadke na bojišču zapuščale že po prvih dneh vojne, kmalu zatem pa je bila ukinjena tudi sama proizvodnja, saj se je vozilo izkazalo kot popolnoma neuporabno."

Futuristični supertežki tanki v Evropi

T-28

Sovjetska zveza sicer ni bila prva, ki se je lotila razvoja supertežkih tankov z več topovi. Pionirji na tem področju so bili Francozi in Britanci, od katerih so si Sovjeti prizadevali, da bi to tehnologijo pridobili. V ta namen so v Združeno kraljestvo poslali svoje konstruktorje, da bi tam odkupili načrte za izdelavo "britanskih pošasti".

Kolona tankov T-28 med sovjetsko-finsko vojno 1939

"V dvajsetih letih smo nabavili tankete (lahka bojna vozila), ki so služile za prototip modelu T-27. Naši pogajalci pa so uspeli z Britanci skleniti pogodbo, s katero so poleg drugih tankov dobili tudi načrte za večtopovski tank Independent. Britanci še sami niso mogli verjeti, kako so jih Sovjeti pretentali. Očitno niso dovolj dobro prebrali ’malega tiska’ v pogodbi. Britanski tank je nato postal prototip za model T-35," pravi Dmitrij Litovkin, odgovorni urednik revije Nezavisimoje vojennoje obozrenije.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke