Kakšna dela so opravljali otroci v carskih časih?

Beseda otrok v ruščini (ребёнок — rebjonok) ima isti koren kot delo (работа — rabota) in suženj (раб — rab), kar namiguje na dejstvo, da so bili otroci tradicionalno "zaposleni" pri lastnih starših za opravljanje hišnih opravil. Na žalost je suženjstvo v določenih zgodovinskih obdobjih dobilo precej bolj dobesedni pomen, kot na primer v 18. in 19. stoletju, ko so otroke zaposlovali v tovarnah in rudnikih, mnogokrat v neznosnih delovnih pogojih.

Na podeželju so se starostna obdobja po tradiciji merila v sedemletnih ciklih. Od rojstva do sedmega leta se je za otroka večinoma dobro skrbelo; opravljati je moral le preprosta gospodinjska opravila in se malo po malo učil pomagati staršema pri vsakdanjih stvareh. Ko pa je otrok dopolnil 7 let, so ga začeli klicati rebjonok – mala oseba, ki je poslej imela določene obveznosti, čeravno majhne.

Ubogljivost napram staršem in starim staršem je bila brezpogojna in samoumevna. Pri sedmih letih so fantki dobili prve hlače in srajce, deklice pa prva krila in začeli delati kot kmečki otroci.

Kaj so počeli vaški fantje?

Ivan Bogdanov. Začetnik. 1893

Tretjakovska galerija

Dandanes ni nič čudnega, če mama prosi svojega sina, da pomije posodo ali pomete tla, v stari Rusiji pa si kaj takšnega ne bi mogli niti zamisliti, saj je bilo sleherno opravilo strogo razdeljeno med spola.

Ena od prvih stvari, ki so se jih naučili fantje, je bilo izdelovanje laptov (obuval iz brezovega lesa) in pletenih košar. Pletenje brezovega lubja za lapte ali košare ni bilo prezahtevno delo, ki pa je kljub temu zahtevalo natančnost in vztrajnost – dve vrlini, ki jih je ruski kmečki otrok nedvomno potreboval v kasnejšem življenju. Lapti so se hitro obrabili, zato so ruski možje in fantje preživeli dobršen del svojega prostega časa, da so sedeli in izdelovali nove lapte za svoje družine.

Sterec in fant pleteta lapte (1936)

javno lastništvo

Fantje so se naučili tudi rezljati preproste lesene igračke zase in za svoje mlajše bratce in sestrice. Očetje so jih naučili osnov ribolova in lova. Skrb za govedo – česanje, umivanje in molzenje krav – je padlo tako na fante kot dekleta. A eden od glavnih delovnih strojev v kmečki družini je od zmeraj bil konj. Nočna paša konj je bila obveznost fantov. Tako so se že kot otroci naučili, kako vpregati in jahati konje, jih voditi do vode ter z njimi stojé voziti voz. Nekateri fantje so se zelo dobro naučili izdelovati uzde, kar je na vasi veljalo za zelo dragoceno veščino.

A. G. Venecijanov. Zaharka

Tretjakovska galerija

Tudi v kmetijstvu so bile spolne vloge natančno določene; medtem ko so moški delali na poljih, so ženske urejale vrtove ob hiši (razen v času žetve, ko so se na polja podajali prav vsi). Temu primerno so se fantje že zgodaj naučili orati zemljo z očeti, četudi so bili še premajhni, da bi dejansko lahko orali. Očetje so fantke pogosto posedli na brano, da so služili za obtežitev. Od 12. leta starosti je bil fantu dodeljen del njive, ki ga je obdeloval sam. Do nastopa pubertete je postal že izkušen pomočnik na polju.

Vladimir Makovski. Pastirji

Rjazanski državni regionalni muzej

Ko so fantje prišli v adolescenco, so se lahko naučili nekaj praktičnih obrti; postali so lahko pastirji goveda, kmetje, gozdarji ali pa izbrali kak drug poklic, ki je bil primeren za vaščana. Za dekleta je bilo drugače, saj so običajno ostale na vasi in jim je bilo kot ženskam vse do 19. stoletja prepovedano izučevati obrt.

Kaj so počela vaška dekleta?

Nikolaj Dubovskoj. Preja

Regionalni muzej likovnih in uporabnih umetnosti Altaja

V Rusiji je veljala tradicija, da so popkovino novorojene deklice prerezali s vretenom. Namen tega obreda je bil že na samem začetku življenja povezati deklico s predenjem na kolovrat. Predenje volne je bilo eno osrednjih opravil kmečkih deklic. Pri petih letih so bile že precej izkušene v tem opravilu ter tako bolj uporabne za družino kot pa fantki iste starosti.

Karl Lemoh. Mala Varja

Muzejsko združenje Umetniška kultura ruskega Severa

Ostala obvezna opravila deklet so bila osredotočena na gospodinjstvo; pometanje tal, pomivanje in čiščenje klopi, stresanje in čiščenje preprog, posteljnine in vzmetnic. Dekleta so se učila umivati oblačila in pomivati po hiši z lugom, ki so ga pridobivali z močenjem pepela iz peči. Oblačila so prale v tekoči reki. Zaradi teh opravil so bila vaška dekleta fizično močnejša od današnjih deklet iste starosti.

Skrb za mlajše otroke je prav tako padla na dekleta. Naučile so se, kako izdelovati lutke iz blaga, peti uspavanke in pripovedovati zgodbice za lahko noč. Deklica je znala dojenčka poviti, ga hraniti s pomočjo izdolbenega živalskega roga (starodavna različica stekleničke), ter delati cuclje iz blaga in prežvečenega kruha. Pri 11 ali 12 letih starosti so deklice začele čuvati tudi otroke drugih družin po vasi.

Otroško delo v tovarnah

S prihodom industrijske revolucije sredi 18. stoletja je otroško delo postalo navada. V odsotnosti zakonov, ki bi regulirali delovne pogoje, so otroke – večinoma najstnike – močno izkoriščali za delo v tovarnah. Izkoriščanje otrok kot suženjsko delovno silo je bil na žalost pogost pojav v mnogih državah v tistih časih in Rusija ni bila nobena izjema.

Vasilij Perov. Trojka. 1866

Tretjakovska galerija

Preprodajalci otrok v predrevolucionarni Rusiji so odkupovali otroke od revnih kmečkih družin, ki niso mogle preživljati svojega številčnega naraščaja. Za fanta ali dekle je kmet lahko dobil 2-3 rublje, kar je v 19. stoletju pomenilo ceno klobuka ali ene nočitve v hotelu srednjega ranga. Starši so otroka založili z oblačili in hrano za po poti ter se od njega poslovili – pogosto za vedno.

Po prihodu v Sankt Peterburg ali Moskvo so otroke prodali kot delovno silo trgovcem in lastnikom tovarn, in to za dva- do trikrat višjo ceno, kot so oni plačali staršem v vaseh. Dekleta so "zaposlili" v trgovinah, kot kuharice ali v najboljšem primeru kot sobarice. Fantom je bilo težje, saj jih je pogosto kupil kak tovarnar. Čeprav so obstajale določene državne inšpekcije, ki so lahko omejile izkoriščanje otrok, ni bilo nobenih zakonov, ki bi dejansko regulirali njihovo delo.

Izkoriščanje otroške delovne sile za merjenje in pakiranje čajev

javno lastništvo

V Tomsku, v tovarni vžigalic družine Kuhterin so otroci na primer polnili lesene škatlice z vžigalicami. Treba je bilo vse zložiti tako, da niti ena vžigalica ne bi padla na tla. Za vsako izgubljeno vžigalico so otroku odbili od plače. Otroci so tam delali po 12-14 ur na dan s samo enim premorom za kosilo in enim za popoldanski čaj.

Ruski kapitalisti, ki so izkoriščali otroško delovno silo, za dobrobit, zdravje ali izobrazbo teh otrok niso zares skrbeli. Če otrok ni delal tako, kot se je od njega pričakovalo, je bil preprosto odpuščen, in tako so fantje prosjačili na ulicah ali pa se pridruževali tolpam malih kriminalcev. Dekleta so v najslabšem primeru končale kot prostitutke.

Na začetku osemdesetih let 19. stoletja je vlada postala nad situacijo zaskrbljena in leta 1882 je državni svet sprejel zakon o delu mladoletnikov v tovarnah. Zakon je prepovedal delo otrok pod 12. letom starosti, za otroke med 12. in 15. letom starosti omejil delovni čas na osem ur dnevno, prepovedal nočne izmene (od 21.00 do 5.00) ter prepovedal nedeljsko delo. Otroško delo v zdravju najbolj škodljivih panogah je bilo prepovedano.

Proizvodnja kalupov za klobuke. Moskovska regija, začetek 20. stoletja

javno lastništvo

A zakon ni stopil v veljavo takoj ter se tudi ni nanašal na vse panoge – lobi za otroško delo s strani podjetij je bil preprosto premočan. Lastniki tovarn so lagali o starosti njihovih otroških in najstniških delavcev, zato da bi prišli v okvire zakona, ter na ta način skrili uporabo otroškega dela. 20 let po sprejemu zakona, leta 1903, je tovarniški inšpektor v Sankt Peterburgu poročal: "Mnoge opekarne najemajo delavce, ki so stari manj kot 15 let, in ti mladoletniki delajo enako kot odrasli – do 11,5 ure na dan."

Statistika prvega desetletja 20. stoletja kljub uvedenim zakonom kaže postopno rast izkoriščanja otroškega dela. V prestolnici in velikih mestih so se izvajale inšpekcije, a globoko v notranjosti Rusije je bilo otroško delo izkoriščano brez omejitev. Šele boljševiki so leta 1918 sprejeli prvo delovno zakonodajo, s katero so povsem prepovedali vso delo posameznikom pod 16. letom starosti.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.