Kako so se Japonci prvič pojavili v Rusiji

Zgodovina
BORIS JEGOROV
Zaradi večstoletne samoizolacije dežele vzhajajočega sonca so se Rusi redko srečali z Japonci. Kljub temu pa so posamezni predstavniki tega vzhodnjaškega ljudstva po volji usode vseeno obiskali Rusijo.

Ljudje v Rusiji vse do 17. stoletja o Japonski niso vedeli praktično ničesar. Do njih so prihajale samo skope, razdrobljene informacije od Evropejcev. Daljno azijsko deželo so si predstavljali kot pravljično bogati svet, "zlati otok", na katerem živijo "surovi ljudje" (v Rusijo so namreč prihajale zgodbe o japonskem preganjanju kristjanov).

Sredi 17. stoletja so kozaški odredi, ki jih je car poslal v raziskovanje Sibirije, prispeli do polotoka Kamčatke in stopili na obalo Tihega oceana. Prav tam sta se srečali obe civilizaciji. 

Do takrat se je Japonska zaradi prizadevanj šogunov iz dinastije Tokugava že zaprla pred ostalim svetom in omejen vstop omogočila le kitajskim in nizozemskim trgovcem. Ladje, namenjene dolgim čezmorskim plovbam, so odvzemali in uničevali, v priobalnih vodah pa dovolili samo plovbo malih trgovskih ladij. 

Večkrat se je zgodilo, da je te krhke ladjice ob neurju odneslo stran do obal Kamčatke, japonski mornarji, ki so preživeli brodolom, pa so se rešili na obalo, ki so jo ruski vladarji takrat že smatrali za svoje ozemlje. 

Japonec Petra Velikega

Eden od takih preživelih brodolomcev je bil trgovec iz Osake Dembej Tatekava. Leta 1697 so ga našli kozaki Vladimirja Atlasova in ga zaščitili pred lokalnimi plemeni Kamčadalov (Itelmenov). 

Japonec je svoja doživetja opisal v tretji osebi: "Ko pa je Volodimer Otlasov s kozaki prispel v deželo kamčadalsko in je Dembej videl, da je njegova hrana čista, je tudi sam šel z njimi, da ga ne bi pustili lačnega. Volodimer in njegovi so ga sprejeli k sebi in ga niso prepustili kamčadalskim tujcem, temveč so ga odvedli v deželo sibirsko."

Tatekava, ki je iz Sibirije nato kmalu prispel v Moskvo, je bil praktično prvi Japonec v Rusiji. Obstajajo sicer podatki, da se je že leta 1600 v Moskvi znašel nek misijonar Nikolaj, ki je prišel iz Filipinov in bil krščen v katolika. Umrl je v času družbene in politične krize v t. i. obdobju zmede, a na potrjeno, da bi bil prav Japonec.

Dembej se je naučil ruskega jezika in se leta 1702 srečal s carjem, kateremu je podrobno opisal življenje v svoji domovini in značaj svojega ljudstva. Želel se je vrniti domov k svoji ženi in dvema otrokoma, a stroga izolacijska politika japonskega šogunata tega ni dovoljevala. Tako je Japonec pod novim imenom Gavril Bogdanov ostal v Rusiji, kjer je po carjevem naročilu poučeval japonščino.

Leta 1706 je bila v Sankt Peterburgu ustanovljena šola za učenje japonskega jezika, ki je bila kasneje premeščena v Irkutsk. Učiteljski kader je v Rusijo prihajal na isti tragičen način kakor Dembej - zaradi brodolomov japonskih ladij ob obalah Kamčatke.

Tako je prvi Japonec dobil še svojega pomočnika in naslednika po imenu Sanimu. Leta 1736 sta v Sankt Peterburg nato prispela še dva Japonca, in sicer Soza in Gonza, ki sta po sprejetju pravoslavja prevzela imeni Kuzma Šulc in Damijan Pomorcev. Ruski senat je nato naročil, naj se čim prej najde japonska ladja, v kateri sta priplula, skupaj z njo pa naj se zbere še knjige in pisma, ki so jih na obali pobrali domačini.

Gonza je sestavil nekakšen prvi rusko-japonski slovar z naslovom "Novi leksikon slavjano-japonski." Leta 1782 je bil nato izdan rusko-japonski leksikon Andreja Tatarinova, ki je opravil šolo japonskega jezika. Ta leksikon je vseboval preko tisoč besed in izrazov v ruščini, prevedenih v japonščino v pisavi hiragana.

Okno v Japonsko

Petra I. so informacije, ki jih je dobil od Dembeja, zelo prevzele. Čeprav je bil car v tistem času povsem zaseden s severno vojno proti Švedom, osvajanjem baltske obale in ustvarjanjem "okna v Evropo", se mu je zdelo, da je odpiranje okna proti Japonski prav tako pomembno. 

Car je vedel, da bo vzpostavitev političnih in gospodarskih vezi z Japonsko bistveno pomagalo pri naseljevanju Daljnega vzhoda. Ruskim naseljencem bi bilo takrat neprimerljivo lažje nabavljati dobrine iz sosednje dežele vzhajajočega sonca kot pa iz osrednje Rusije.

Že za časa življenja Petra I. so Rusi začeli z naseljevanjem Kurilskih otokov, ki so predstavljali svojevrstno stopnišče do Japonske. Neposredni stiki so se vzpostavili nekoliko kasneje, med vladavino Ane Ivanovne. 

Leta 1739 sta na japonsko obalo pripluli ladji Danca Martina Spanberga in Angleža Williama Waltona, ki sta bila v ruski službi. Spanberg je vplul v zaliv otoka Kjušu in na ladjo sprejel japonsko delegacijo z darili. 

Walton je priplul do otoka Honšu in se odločil izkrcati na obalo, kjer je preživel nekaj časa z domačini.

Mornarja sta imela srečo, saj Japonci navadno niso izkazovali dobrodošlice neznanim gostom in bi se njun obisk lahko hitro končal tragično. Kasneje so ruske ladje na Japonskem pričakali odredi vojakov in skupine ladij obalne straže, ki so preprečevale izkrcanje in jih odganjale nazaj na odprto morje.

Naslednji poskus vzpostavljanja stikov z Japonsko je izvedla carica Katarina II. leta 1792. Takrat so med državama na otoku Hokaido celo potekli pogovori, ki pa se niso odrazili v nobenem resnem razvoju odnosov.

Leta 1811 so Japonci zasegli rusko vojno ladjo Diana, ki je imela nalogo izdelati hidrografski opis Kurilskih otokov. Državi, med katerima ni bilo diplomatskih odnosov, sta se znašli na robu vojne. Konflikt so uspeli na koncu vendarle razrešiti, ruski mornarji pa so se po dveh letih ujetništva vrnili domov.

V petdesetih letih 19. stoletja so ZDA praktično na silo izvlekle Japonsko iz samoizolacije. Država se je odprla svetu in stopila na pot modernizacije in korenite prenove oborožitve. Rusija je na Daljnem vzhodu tako dobila ne samo pomembnega gospodarskega partnerja, ampak tudi resnega geopolitičnega nasprotnika, v kar se je lahko na začetku 20. stoletja tudi prepričala.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje: