Kdo je bil v resnici "nori menih" Grigorij Rasputin?

Russia Beyond (Foto: Legion Media; Javna domena)
Rasputin več kot 100 let po svoji smrti ostaja ena najbolj kontroverznih osebnosti v ruski zgodovini. Na njegovo življenje še danes gledamo skozi prizmo mitov in govoric, ki jih poskušamo ovreči v tem članku.

Bobby Farrell, pevec pop skupine Boney M., je na odru nastopil v karikaturni preobleki Rasputina, ko je zapel svojo znano pesem o domnevni aferi med Rasputinom in carico. Farrell je umrl v Sankt Peterburgu 30. decembra 2010, natanko na 94. obletnico Rasputinovega umora v istem mestu.

Bobby Farrell iz skupine Boney M., oblečen v Rasputina.

Pevec je prispel v Sankt Peterburg, nastopil na korporativni zabavi, zapel svoj zadnji 'ra-ra-Rasputin' in bil naslednje jutro najden mrtev v svoji hotelski sobi. To naključje (ali ne?) je le eden od primerov skrivnostnih zgodb, ki ovijajo življenje in v tem primeru celo posmrtno življenje slavnega ruskega mistika.

"Temni, dolgi in slabo počesani lasje; črna, gosta brada; visoko čelo, širok, štrleč nos, mišičasta usta. Toda ves izraz obraza je skoncentriran v očeh svetlo modre barve, bleščečih, globokih, nenavadno privlačnih očeh. Pogled je hkrati prodoren in nežen, naiven in zvit, osredotočen in oddaljen. Ko se razživi med govorom, se zdi, da se njegove zenice napolnijo z magnetizmom." Tako je Rasputina opisal francoski veleposlanik v Rusiji Maurice Paléologue.

Grigorij Rasputin

Očitno je, da je vsakogar, ki je videl Rasputina, prešinilo spoznanje, da je v tej osebi nekaj posebnega. Občudovali so ga in sovražili, vendar nikogar ni pustil ravnodušnega. Da bi razumeli, kdo je bil Rasputin v resnici, moramo poiskati le dokumentirana, preverjena dejstva o njegovem življenju.

In najpomembnejše o Rasputinu je dejstvo, da je resnično znal zdraviti ljudi, predvsem pa carjeviča Alekseja, sina Nikolaja II., ki je imel hemofilijo, dedno bolezen, zaradi katere se kri ne strjuje; kar pomeni, da vsak najmanjši udarec ali ureznina pri osebi s hemofilijo povzroči dolgotrajne krvavitve, tudi notranje. Neverjetno je, da so Rasputinove sposobnosti potrdili tudi ljudje, ki so ga prezirali.

Imel je zdravilske sposobnosti

Carica Aleksandra in njen sin Aleksej, 1912.

"Ni dvoma, da je Rasputin obvladal tehniko terapevtske hipnoze, čeprav je nemogoče natančno opredeliti, kako je delovala," je zapisal ruski zgodovinar Igor Zimin.

Velika kneginja Olga Aleksandrovna, sestra Nikolaja II., je zapisala, da si je Aleksej leta 1907, ko je imel komaj tri leta, med igro v Carskem Selu, cesarjevi poletni rezidenci, poškodoval nogo. "Okoli oči je imel temne kolobarje <...> noga je bila otekla do neprepoznavnosti. Zdravniki so bili popolnoma neuporabni," je zapisala velika kneginja. "Nato je Aliks (carica Aleksandra Fjodorovna) poslala telegram Rasputinu v Sankt Peterburg. Prišel je okoli polnoči. Takrat sem bila že v svojem stanovanju, zjutraj pa me je Aliks poklicala v Aleksejevo sobo. Nisem mogla verjeti svojim očem. Malček ni bil samo živ, ampak tudi zdrav. Sedel je na postelji, vročina je izginila, o otečeni nogi ni bilo niti sledu, oči so bile bistre in jasne... Pozneje sem od Aliks izvedela, da se Rasputin otroka sploh ni dotaknil, samo stal je ob vznožju postelje in molil."

Mihail Rodzianko, predsednik državne dume, je zapisal: "Rasputin je v sebi nosil veliko sposobnost hipnotiziranja. Mislim, da je bil izjemno zanimiv za znanost." Še trije člani carske družine - velika kneginja Ksenija Aleksandrovna, Nikolajeva sestra, njen mož, veliki knez Aleksander Mihajlovič, in veliki knez Kiril Vladimirovič - so v svojih spominih neodvisno potrdili Rasputinove zdraviteljske sposobnosti.

Rasputin in carica Aleksandra nista bila ljubimca

Ruska karikatura, ki prikazuje Rasputina in carico. Napis se glasi

Grigorij Rasputin je izhajal iz kmečke družine v Sibiriji. Kot mladenič je imel šibko zdravje in verjetno zato, da bi se pozdravil in okrepil, je začel romati v različne samostane in svete kraje v Rusiji. V svoji rojstni vasi Pokrovskoje v Tobolski guberniji je zaslovel kot "božji človek". Novembra 1905 so ga sorodniki predstavili Nikolaju in Aleksandri.

V nasprotju s splošnim prepričanjem pa Rasputin ni bil pogost gost v carski palači. Leta 1906 se je Rasputin z Nikolajem in njegovo družino srečal dvakrat, leta 1907 pa trikrat. Sydney Gibbes, ki je bil med letoma 1908 in 1917 angleški vzgojitelj otrok Nikolaja II. je zapisal: "Carica je verjela v njegovo pravičnost, v njegovo duhovno moč, verjela je, da njegova molitev pomaga. To je bil edini način, kako ga je dojemala. Rasputin palače ni obiskoval tako pogosto, kot se je govorilo. Poklicali so ga, ko se je pojavila Aleksejeva bolezen. Sam sem ga videl samo enkrat. Razumel sem ga takole: pameten, zvit, prijazen človek."

Aleksandra Tegleva, ki je 17 let delala kot varuška carjevih otrok, je zapisala: "Rasputina sem videla le enkrat, ko je šel v Aleksejevo sobo." Nikolajev sobni sluga Aleksej Volkov je pričal: "Sam sem Rasputina v palači videl dvakrat. Sprejela sta ga car in carica skupaj. Tako prvič kot drugič je bil z njima približno dvajset minut. Nikoli ga nisem videl, da bi z njima pil čaj."

Aleksej Nikolajevič, ruski carjevič

Glavni vir govoric o domnevni ljubezenski zvezi med Rasputinom in carico so bila pisma Aleksandre Fjodorovne Rasputinu. Rasputinu naj bi jih ukradel Iliodor (Trufanov), pravoslavni menih, ki je z Rasputinom prijateljeval do leta 1912, ko sta se močno sprla. Po tem dogodku je Iliodor napisal knjigo "Sveti vragec", v kateri je objavil caričino pismo, ki se je takoj razširilo med ljudmi. Takrat so vsi mislili, da je Rasputin spal s carico, saj je napisala: "Kako sem utrujena brez vas. Dušo si spočijem le, ko vi, učitelj, sedite poleg mene in vam poljubljam roke ter naslonim glavo na vaša blažena ramena. <...> Takrat si želim eno in isto: spati, večno spati na vaših ramenih, v vaših rokah."

Zgodovinarji so si enotni v mnenju, da je carica Grigorija resnično občudovala, saj je znal ozdraviti njenega sina in umiriti njena lasten stres. Vendar je bilo nemogoče, da bi carica in Rasputin sploh lahko ostala skupaj sama, brez služabnikov ali prič - v Zimski palači ali kje drugje. Rasputin je redko obiskoval palače in vsak njegov obisk je bil dobro dokumentiran. In na splošno je bil družbeni prepad med kmetom in carico prevelik, da bi lahko imela celo prijateljske odnose, kaj šele kakršno koli intimnost.

Kdo je demoniziral Rasputina in zakaj?

Grigorij Rasputin z desnico, dvignjeno v blagoslov.

Jevgenij Botkin, dvorni zdravnik carske družine, ki so ga leta 1918 ubili skupaj z njo v Jekaterinburgu, je zapisal: "Če Rasputina ne bi bilo, bi ga ustvarili nasprotniki carske družine in organizatorji revolucije s svojimi govoricami od Ane Virubove (dvorne dame, najboljše prijateljice in zaupnice carice Aleksandre Fjodorovne - op. a.), če ne pa od Virubove, pa od mene, od kogar koli, kakor hočete."

Večina Rasputinovih kritikov in sovražnikov je pripadala plemstvu. Bili so besni, da je lahko neki "mužik", preprosti kmet, pridobil takšno naklonjenost v cesarski družini. Rasputin je žal tudi sam podžigal govorice in si izmišljeval zgodbe o svojem vplivu na dvoru. Kot je zapisal zgodovinar Aleksander Bohanov, Rasputin v resnici ni mogel skriti svojega ponosa. "Ko se je znašel kot dobrodošel gost v razkošnih stanovanjih v prestolnici in dobil dostop do življenja, za katerega ni niti slutil, da obstaja, se je sibirski pridigar uspel zadržati le za kratek čas. Kmalu mu je komunikacija s carsko družino udarila v glavo. Rasputin se je začel imeti za vsemogočnega, rad je navduševal ljudi z zgodbami o svojem vplivu in te pripovedi so se prenašale od ust do ust."

Leta 1909 je tajna policijska služba v Sankt Peterburgu trdila, da je bil Rasputin "revolucionar", vendar za to ni našla nobenih dokazov. Kasneje istega leta je policija vzpostavila nadzor nad Rasputinom, vendar so ga po carjevem ukazu ukinili. Nadzor je bil obnovljen leta 1914, potem ko je kmetica Hionija Guseva poskušala zabosti Rasputina - po tem dogodku so tajne službe morale ščititi Rasputina. "Ker se bojim, da je tarča zlonamernih namenov zlobne druščine ljudi, vam naročam, da ga ves čas nadzorujete in ga zaščitite pred ponovitvijo podobnih poskusov," je Nikolaj II. pisal notranjemu ministru Nikolaju Maklakovu.

Zadnji dve leti Grigorijevega življenja je tajna policija poskušala najti vse, kar bi ga lahko res kompromitiralo. "Vzpostavil sem dvojni nadzor nad Rasputinom, v njegovem stanovanju v Sankt Peterburgu sem zaposlil vse njegove hišne pomočnike [kot agente], na ulici sem postavil stražo, za Rasputina sem kupil poseben avto z vozniki agenti in posebno kočijo za hitre vožnje s kočijažem agentom," je pozneje povedal Stepan Belecki, namestnik notranjega ministra. "Nato smo našli vse osebe, ki so se približale Rasputinu ali njegovim bližnjim... Nadalje je bilo uvedeno najbolj natančno opazovanje in anketiranje oseb, ki so obiskale Rasputina, čeprav njemu in njegovim sorodnikom to ni bilo všeč."

Grigorij Rasputin na svojem domu v Sankt Peterburgu, obkrožen s svojimi oboževalci.

Presenetljivo je, da kljub temu nadzoru še vedno niso odkrili ničesar resnično kompromitirajočega o Grigoriju. V najhujših časih so ga videli pijanega (večkrat) in znano je bilo, da je v svojem stanovanju prirejal "zabave", ko je k njemu prihajalo veliko ljudi, tudi privržene mlade ženske, in poslušalo njegove pridige. Nobenih orgij, podzemnih sekt, povezav z revolucionarji - ničesar, kar bi lahko res ogrozilo Rasputinovo podobo, niso odkrili. Kljub temu so bili takratni zdravniki nemočni, niso poznali narave hemofilije carjeviča Alekseja in zanjo niso imeli zdravil, Grigorij pa je še naprej pomagal malemu nasledniku s svojimi hipnotičnimi močmi.

Kot vemo, je bil Grigorij Rasputin umorjen 16. decembra 1916 v Sankt Peterburgu, v kar je bil vpleten celo član carske družine, veliki knez Dmitrij Pavlovič.

Naslednik, mali Aleksej, je bil po Grigorijevi smrti zelo prizadet. Sergej Fjodorov, še en dvorni zdravnik, se je spominjal, da je dedič dejal: "Zdaj ni več svetnikov! Bil je en svetnik - Grigorij, a so ga umorili. Zdaj me zdravijo in molijo, vendar ne pomaga. Grigorij pa mi je prinesel jabolko, me potrepljal po bolečem mestu in takoj mi je bilo bolje..."

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

  • Naročite se na naš Telegram kanal
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani, tudi če jo bodo v vaši državi blokirali

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke