Pet žensk, ki so postale herojke Sovjetske zveze

TASS; Sputnik; Arhivska fotografija; J. Brodski, Olga Ignatovič, Ivan Šagin/MAMM/MDF/russiainphoto.ru
Valentina Tereškova je bila prva ženska, ki je poletela v vesolje. Ljudmila Pavličenko pa je zaslovela kot najuspešnejša ostrostrelka v svetovni zgodovini.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

  • Naročite se na naš Telegram kanal
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

1. Valentina Grizodubova

Valentina Grizodubova je bila prva ženska, ki ji je bil podeljen naziv herojke Sovjetske zveze. Od 24. do 25. septembra 1938 je letalo ANT-37 Rodina (Domovina), katerega poveljnica je bila, v 26 urah in 29 minutah brez pristanka premagalo 6450 km. Z ženski rekord leta na dolge razdalje sta naziv herojke dobili tudi kopilotka Polina Osipenko in navigatorka Marina Raskova.

Med drugo svetovno vojno je Grizodubova poveljevala 101. letalskemu polku dolgega dosega, v katerem so bili samo moški. Kljub temu si je pilotka hitro pridobila spoštovanje podrejenih kot bojna poveljnica in nadarjena organizatorka. Opravila je 200 poletov, od tega 132 nočnih.

Valentina Grizodubova je bila še posebej učinkovita pri oskrbi partizanskih enot za sovražnikovimi linijami. Večkrat je poveljnica osebno opravljala nevarne naloge in bila zato odlikovana z medaljo "Partizanu velike domovinske vojne". "Zelo pogumna ženska, odločna in drzna pri uresničevanju svojih načrtov," je o njej zapisal poveljnik partizanske enote Aleksander Saburov. 

2. Zoja Kosmodemjanskaja

Moskovska regija. Sovjetska partizanka Zoja Anatoljevna Kosmodemjanskaja (v sredini), ki so jo zajeli nacisti, pred usmrtitvijo v vasi Petriščevo med veliko domovinsko vojno. Reprodukcija posnete fotografije.

Zoja Kosmodemjanska je bila ena najbolj znanih sovjetskih junakinj druge svetovne vojne. V Sovjetski zvezi so njej posvetili cele filme, knjige in pesmi.

Med bitko za Moskvo novembra 1941 je bilo 18-letno dekle poslano v diverzantsko izvidniško skupino v eno od sovražnikovih zasedenih vasi. Sovjetsko poveljstvo je nato ukazalo požgati naselja v bližini prestolnice, ki bi jih sovražnik lahko uporabil kot zimska bivališča.

Zoji je uspelo zažgati več hiš, preden so jo ujeli. Dekleta ni zlomilo niti mučenje niti pretepanje: tudi ko so jo vodili na vislice, je še naprej pozivala zbrano množico vaščanov k neizprosnemu boju proti sovražniku. 16. februarja 1942 je Kosmodemjanskaja posmrtno prejela naziv heroj Sovjetske zveze.

3. Ljudmila Pavličenko

Ostrostrelka Ljudmila Pavličenko

"Lady Smrt" je bil vzdevek, ki so ga ameriški novinarji nadeli Ljudmili Pavličenko, najuspešnejši ženski ostrostrelki v zgodovini. Število sovražnih vojakov in častnikov, ki jih je ubila, je preseglo tristo ljudi.

Nemci so organizirali pravi lov na dekle in v ta namen izbrali svoje najboljše strelce. Izkazalo pa se je, da so lovci sami postali žrtve: Ljudmila je likvidirala približno trideset nemških ostrostrelcev, ki so bili poslani za njo.

Leta 1942 je Pavličenko obiskala ZDA kot članica sovjetske delegacije. Sprva je Američani niso jemali resno in so jo zasipali z vprašanji o vsakdanjem življenju žensk na fronti. Na koncu Ljudmila ni mogla več zdržati in je novinarjem odgovorila precej drzno, pri čemer ni pozabila namigniti na pomembno vprašanje odprtja druge fronte: "Gospodje, stara sem 25 let. Na fronti mi je že uspelo uničiti 309 nacističnih napadalcev. Se vam ne zdi, da se že predolgo skrivate za mojim hrbtom?" 

4. Marija Oktjabrskaja

Ko je bil njen mož avgusta 1941 ubit v eni od bitk, je Marijo Oktjabrsko prevzela želja po maščevanju. Vendar šestintridesetletne signalistke s slabim zdravjem nihče ni hotel vzeti na fronto. Zato se je Marija odločila za drugačno pot.

Prodala je vse svoje imetje, si poleg glavne službe našla delo s krajšim delovnim časom in ves zbrani denar poslala v obrambni sklad, da bi plačala izdelavo tanka T-34 za Rdečo armado. Hkrati je napisala pismo Stalinu, v katerem je opisala svojo zgodbo: "Fašističnim psom se želim maščevati za njegovo smrt in smrt vseh sovjetskih ljudi, ki so jih mučili fašistični barbari. V ta namen sem državni banki oddala vse svoje osebne prihranke - 50.000 rubljev za gradnjo tanka. Prosim, da tank poimenujete "Bojna prijateljica" in me pošljete na fronto kot voznico tega tanka." 

"Oče narodov" je bil naklonjen vdovi. Po končani tankovski šoli v Omsku je Marija Oktjabrskaja postala mehaničarka in voznica tanka, zgrajenega z njenimi lastnimi sredstvi, in se na njem uspešno borila vse do svoje smrti 15. marca 1944.

5. Valentina Tereškova

Kozmonavtka Valentina Tereškova pred izstrelitvijo.

Zamisel, da bi v vesolje poslali žensko, se je sovjetskemu vodstvu porodila po uspešnem poletu Jurija Gagarina leta 1961. Medtem ko so prvega moškega kozmonavta iskali med vojaškimi piloti, je bila primerna kandidatka izbrana med stotinami deklet, ki so se ukvarjale s padalstvom. Izbrana je bila Valentina Tereškova.

Polet prve kozmonavtke se je začel 16. junija 1963 in je trajal skoraj tri dni, med katerimi je njena vesoljska ladja Vostok-6 48-krat obkrožila Zemljo. Tereškova je še vedno edina ženska v zgodovini, ki je v vesolje poletela popolnoma sama - druge so poletele le kot članice posadke.

Po zmagi se je Valentina Tereškova, ki ji je bil podeljen naziv herojke Sovjetske zveze, odločila, da se bo posvetila politiki, kar počne še danes. Do leta 1997 je ostala članica kozmonavtov, vendar nikoli več ni poletela v vesolje.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke