Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
"Pravijo, da sem pogumna. Niti malo me ni strah hoditi zunaj v poznih nočnih urah. Nikoli me ni bilo strah vode. Na vsakem neznanem kraju lahko skočim in plavam," je o sebi zapisala Ljubov Berlin, ena najboljših sovjetskih padalk in verjetno najbolj drzna med njimi.
Ljubov Berlin (1915-1936), sovjetska padalka
Arhivska fotografijaOd takrat ko je Ljuba (skrajšana oblika imena Ljubov) prvič skočila s padalom pri sedemnajstih letih, je nebo postalo njen drugi dom. Delala je kot črkostavka pri časopisu Pravda, ves svoj prosti čas pa je preživljala na letališču.
Med skoki se je Berlin večkrat znašla na robu smrti zaradi napačne ocene letov ali nenadne spremembe vremenskih razmer. Pristajala je na drevesih ali strehah, enkrat pa se je celo ujela v streho stolpnice - športnico so rešili gasilci, ki so jo potegnili skozi odprto okno. Kljub temu se je vedno znova pogumno dvignila v nebo.
Leta 1935 je Ljubov postala prva ženska v svetovnem padalskem športu, ki je skočila z jadralnega padala. "Težava pri skoku z jadralnim letalom je v tem, da je treba izstopiti iz njega zelo previdno", se je spominjala Berlin. "Če si vznemirjen, boš zagotovo naredil nekaj narobe. Vsaka poteza mora biti brezhibno premišljena".
Najljubši skoki Ljube Berlin so bili skoki z zamikom, ki jih je izvajala z višine 3.000 in 5.000 metrov. Pri teh skokih se padalo ni odprlo takoj po skoku z letala, ampak le čez nekaj časa. To je bilo zelo nevarno početje, saj je športnik, ki je padal vedno hitreje, tvegal, da se ujame v vrtinec in izgubi orientacijo v prostoru, zaradi česar bi lahko trčil v tla.
Generalni sekretar Centralnega komiteja Vsesovjetske komunistične partije boljševikov Josif Stalin (drugi z leve) in Kliment Vorošilov (levo) se pogovarjata s piloti in padalci na letališču Tušino.
Ivan Šagin/SputnikLjubov Berlin je bila neverjetno uspešna v sovjetskem padalskem športu. Postala je prava mojstrica svoje veščine, razvijala je nove tehnike skokov in jih učila svoje učence.
Ime slavne športnice je bilo vedno v časopisih, zanjo pa je seveda slišali tudi v Kremlju. Jeseni leta 1935 je Ljuba med obiskom v Centralnem aeroklubu v Moskvi spoznala člane sovjetske vlade in samega "očeta narodov" Josifa Stalina.
"Tega dne se vedno spominjam kot najsrečnejšega v svojem življenju," je trdila padalka. "Ko mi je tovariš Stalin stisnil roko, mi je bilo zelo nerodno. Toda nežen pogled vodje, njegov prijazen, očetovski nasmeh je takoj odpravil vso tremo.
Takrat je očarana Ljuba obljubila voditelju, da bo postavila nov rekord. Vendar jo je poskus, da bi to izvedla, stal življenja.
Padalka Ljuba Berlin pred svojim zadnjim skokom na letališču Ljuberci v Moskovski regiji. 26. marec 1936.
B.E. Vdovenko26. marca 1936 je Ljubov Berlin s partnerico Tamaro Ivanovo, ki jo je imenovala "sestra padalka", prispela na letališče Ljuberci. Dekleta so bila odlično razpoložena, veliko so se smejala in šalila.
Njuna naloga je bila skočiti s 5000 metrov, padati 80 sekund in odpreti padalo na višini 1000 metrov. Vendar sta športnici po vsem sodeč računali na več.
Dopisnik časopisa "Rdeči šport" Lazar Brontman, ki je bil prisoten na letališču, je v svoj dnevnik zapisal: "Pozneje so fotografi povedali, da se je Ivanova po vstopu v letalo veselo smejala in kričala: "Višje kot 100 metrov se ne odprem!" (če je to res, potem je bilo očitno izhodišče, da je Kamnjeva odprla padalo na višini 250 metrov nad tlemi, Jevsejev na 200 metrih, Jevdokimov pa na 150 metrih)."
Skok Ljube Berlin z letala Pravda na letalskem prazniku v Tušinu.
Georgij Lipskerov/MAMM/MDF/russiainphoto.ruBerlin pa je izjavila: "To bo moj 50. skok, kar je hkrati rekord in obletnica." Skupni znanec je Brontmanu posredoval njeno prošnjo, naj ji po poletu pomaga napisati pismo Stalinu, da je obljuba izpolnjena.
Letalo s športnicama je vzletelo v nebo, gledalci pa na žalost niso dočakali padala na nebu. Trupli Ljube Berlin in Tamare Ivanove, z delno odprtima padaloma, ki sta bili 400 metrov narazen, so kmalu našli na zasneženem polju. Zdravniški pregled je pokazal, da je imela Ljuba zlomljene skoraj vse kosti, Tamara pa rebra.
Štoparica Ivanove je pokazala 91,7 sekunde. Iz neznanih razlogov je padalo odprla skoraj 12 sekund pozneje od predvidenega časa, in sicer na višini le 200 metrov nad tlemi.
Pogreb padalk Ljube Berlin in Tamare Ivanove. Moskva, 28. marec 1936.
B.E.VdovenkoPoslovilne slovesnosti za padalki, ki je potekala 29. marca v Domu tiska v Moskvi, se je udeležilo nekaj tisoč ljudi. Stalin se slovesnosti ni udeležil.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
