Zakaj je Rusija pomagala Združenim državam med državljansko vojno?

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Poslanstvo ruskih eskader je bilo tako tajno, da je bil pojav ruskih vojaških ladij v bližini ameriške obale presenečenje celo za Eduarda Steklja, pooblaščenega odposlanca Ruskega imperija v Združenih državah Amerike. Celotna newyorška družba je bila zmedena: kakšen je bil uradni namen obiska vojaške eskadre? Poveljnik eskadre, kontraadmiral Stepan Lesovski, je v pogovoru z znanim ameriškim novinarjem Thurlowom Weedom povedal, da mu je ruska vlada zagotovila zapečatene kuverte, ki naj bi jih odprli le, če bi se ZDA zapletle v oborožen spopad s tujino. Vendar eskadra Lesovskega (6 ladij in 3000 mož) ni bila osamljena - približno istočasno, septembra 1863, se je v San Franciscu privezala in zasidrala eskadra kontraadmirala Popova (6 ladij ter 1200 častnikov in mornarjev). Kaj so si zamislili Rusi?

Kako sta Rusija in ZDA postali zaveznici?

Ruske ladje v newyorškem pristanišču.

Javna domena

Ruski imperij je sprva podpiral neodvisnost ZDA od Velike Britanije. Leta 1776, po začetku ameriške vojne za neodvisnost, je Katarina II. zavrnila prošnjo kralja Jurija III., naj v Ameriko pošlje 20.000 vojakov, da bi branili britansko posest pred revolucionarji. Rusija je v naslednjem stoletju delovala proti britanskim interesom.

Na prestol je prišel Aleksander II. in po hudem porazu v krimski vojni, v kateri je Rusiji nasprotovala koalicija Velike Britanije, Francije in Osmanskega cesarstva, začel izvajati korenite reforme. ZDA so ostale nevtralne in so celo podpirale Rusijo - ameriške ladje so na primer oskrbovale Petropavlovsk s hrano in vodo med britansko in francosko pomorsko blokado ruskega Daljnega vzhoda. Po koncu vojne, leta 1856, je minister za zunanje zadeve Aleksander Gorčakov zapisal: "Simpatije ameriškega naroda do nas se med vojno niso zmanjšale in Amerika nam je neposredno ali posredno nudila več uslug, kot bi lahko pričakovali od sile, ki se drži stroge nevtralnosti. Poleg tega je Gorčakov poudaril, da je "ruska politika do ZDA opredeljena in se ne bo spremenila glede na poteze katere koli druge države. Predvsem želimo ohraniti Ameriško unijo kot nedeljeno državo. Rusija je prejela ponudbe, da se pridruži načrtom za posredovanje. Rusija bo zavrnila vse tovrstne predloge."

Aleksander Gorčakov, zunanji minister, pozneje kancler.

Javna domena

Poraz v krimski vojni je Rusijo močno oslabil in zmanjšal njen mednarodni ugled. Ko je leta 1863 na Poljskem (ki je od leta 1815 pripadala Rusiji kot Kraljevina Poljska) izbruhnila vstaja proti ruski vladavini, sta se Velika Britanija in Francija odločili pritisniti na Sankt Peterburg. Rusijo, ki je na Poljsko poslala vojsko, da bi zatrla upor, so obtožili zasužnjevanja poljskega ljudstva. Spodnji dom britanskega parlamenta je začel dajati izjave o tem, da je Rusija izgubila vse pravice do Kraljevine Poljske, junija 1863 pa sta Velika Britanija in Francija zahtevali sklic kongresa evropskih velesil za rešitev poljskega vprašanja. Toda, kot je pravilno zapisal New York Daily Tribune, "Ni mogoče pričakovati nobenega iskrenega sočutja do trpljenja Poljakov od britanske, francoske in še manj pa od avstrijske vlade".

Ruska procesija na Broadwayu.

Javna domena

London in Pariz sta istočasno poskušala posredovati v vojni med severnimi državami ZDA in Konfederacijo južnih držav. Velika Britanija je priznala sužnjelastniške južne države kot vojskujočo se stran, ki jo je bila pripravljena podpreti v akciji - nadzor nad jugom kot območjem proizvodnje bombaža je bil bistvenega pomena za britansko tekstilno industrijo. Junija 1863 je postalo znano, da je Anglija na severnoameriške obale poslala pet vojaških ladij, ki so imele sedež v pristanišču Esquimalt v Britanski Kolumbiji v Kanadi. Severnoameriške države pa niso imele lastne mornarice.

Francija je imela ambicije glede Mehike - junija 1863 je francoska vojska zavzela mesto Mexico City. Poleg tega so Francozi na skrivaj oskrbovali konfederacijske sile z orožjem. V takšnih okoliščinah je Aleksander II. 25. junija 1863 v strogi tajnosti poslal svoje najboljše vojaške ladje pod poveljstvom dveh kontraadmiralov na ameriško obalo.

Kako je ruska mornarica pomagala braniti Združene države Amerike

Poveljniki ruskih ladij.

Javna domena

"Čeprav je rusko ladjevje prišlo iz lastnih razlogov, je bila prednost njegove prisotnosti prepričati Anglijo in Francijo, da se je pojavilo, da bi zaščitilo Združene države pred vmešavanjem," je zapisal ameriški državni sekretar William Seward že potem, ko je rusko ladjevje zapustilo ameriške obale, ne da bi izstrelilo en sam strel ali celo opazilo sovražne ladje. Kljub temu bi Rusi v primeru takšnega srečanja vedeli, kaj storiti.

"Če se v pristanišču pojavi korzar, opremljen z orožjem s strani razburjenih držav, glavni komandant v pristanišču sporoči drugim ladjam, naj se 'pripravijo na boj in pripravijo parnike'. Če korzar, ki vdre v pristanišče, neposredno začne sovražno delovanje, mora glavni komandant nemudoma sporočiti drugim plovilom, naj 'se odsidrajo po vseh svojih zmožnostih' in napadejo kršitelja javnega miru" - te vrstice iz ukaza kontraadmirala Popova za njegova plovila v San Franciscu. Vendar si fregati konfederacije, Alabama in Sumter, nista upali ogroziti ruskega ladjevja.

Kontraadmiral Stepan Lesovski.

Javna domena

Obisk ruskih eskader je trajal od septembra 1863 do julija 1864. V tem času so Rusi obiskali Kubo, Honolulu, Jamajko, Havaje in Aljasko ter bili seveda zvezde vseh zabav in sprejemov. Kot je zapisal ameriški raziskovalec Marshall Davidson, je "vrtinec uradnih dogodkov in množičnih praznovanj, ki je zajel častnike ruskega ladjevja, gotovo preizkušal njihovo vzdržljivost do te mere, kot je niso poznali niti na odprtem morju".

Zabava za Ruse.

Javna domena

Najbolj nepozaben je bil banket 5. novembra 1863 v New Yorku. Časopis New York World je poročal, da so na banketu postregli 12 tisoč ostrig, 1850 puranov, piščancev in fazanov ter odprli 3500 steklenic vina. Mize s sladkarijami so krasile sladkorne skulpture takratnih vladarjev obeh držav - Abrahama Lincolna in Aleksandra II. - ter njunih ustanovnih očetov, Petra Velikega in Georgea Washingtona.

Zabavo, ki so jo priredili Rusom, je po ravni in izdatnosti močno presegla uradni sprejem, ki so ga Američani leto prej priredili valižanskemu princu. Rusi so v ta namen kmalu organizirali zabavo na svojem ozemlju, na krovu fregate Aleksander Nevski. Zabava je trajala 11 ur, ob koncu banketa pa je kontraadmiral Lesovski revnim v New Yorku podaril 4.700 dolarjev. Seveda je bil organiziran tudi uradni sprejem - kontraadmiral Lesovski in poveljstvo eskadre so bili povabljeni v Belo hišo na srečanje z Abrahamom Lincolnom in njegovo ženo.

Zakaj je ruski imperij poslal ladjevje na ameriško obalo?

Fregata Aleksander Nevski

Javna domena

V času, ko so bile ruske eskadre ob ameriški obali, si Francija in Anglija nista upali začeti napada niti proti severnoameriškim državam niti proti Rusiji na poljskih ozemljih. Junija 1864 je bila poljska vstaja zatrta in ruske eskadre so se morale vrniti domov. To ni bilo naključje.

Vsekakor so ruske fregate in korvete predstavljale resno silo in so imele ključno vlogo pri obrambi severnoameriške obale. Vendar so imeli Rusi, kot ugotavlja zgodovinar Marshall, lasten interes za pošiljanje ladij v Ameriko. Ruska vlada se je bala, da bi bile v primeru morske blokade, ki bi jo lahko uvedel Britanski imperij kot odgovor na zatrtje poljske vstaje, blokirane vse ruske vojaške ladje. Zato so najboljše med njimi poslali v ameriška pristanišča - takrat morda edini kraj na svetu, kjer bi jih zagotovo sprejeli z odprtimi rokami. Če bi se vojna med Rusijo in Veliko Britanijo obnovila, bi dve eskadri, poleg tega v različnih oceanih, lahko predstavljali resen vojaški problem.

Misija ruskih mornarjev je bila uspešna - brez enega samega strela. V Sankt Peterburgu, kjer jih je na sprejemu na ameriškem veleposlaništvu sprejel sekretar misije Henry Bergh, so jih sprejeli z zmagoslavjem: "Med nami obstaja prijateljstvo, ki ga ne zamegljujejo nobeni slabi spomini. To se bo nadaljevalo, dokler se bomo trdno držali pravila, da se ne vmešavamo v notranje zadeve drug drugega. Ni si težko predstavljati izjemnih prednosti, ki bi jih takšna politika lahko prinesla vsem vladam na svetu, če bi se je skrbno držale v svojih mednarodnih odnosih.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.