Kaj so včasih prodajali v sovjetskih trgovinah z živili? (FOTOZGODBA)

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Ljudje, ki so živeli v sovjetskih časih, imajo ponavadi zelo različne spomine: nekateri govorijo o prepirih v vrstah za hrano zaradi pomanjkanja, drugi pa zatrjujejo, da je bilo vsega v izobilju in da je bila kakovost hrane bolj naravna in boljša kot danes.

Dejansko so bile razmere v različnih obdobjih različne (Sovjetska zveza je v skoraj 70 letih obstoja prešla skozi različne faze gospodarskega razvoja). Poleg tega je bila v tako obsežni državi v vsaki regiji edinstvena realnost in drugačna od drugih območij ZSSR (o sistemu tako imenovanih "kategorij oskrbe" si preberite tukaj).

Oglejmo si, kaj je bilo možno kupiti v sovjetskih trgovinah v različnih letih in regijah.

Poimenovanje trgovin v Sovjetski zvezi je bilo precej preprosto in preprosto ter je odražalo, kaj se je v njih prodajalo: "Mleko", "Kruh", "Zelenjava in sadje". Poleg tega so v mestih obstajali vrhunski gostinski lokali in supermarketi, v katerih so prodajali vse vrste živil in gospodinjskih potrebščin - tako kot danes. Na podeželju so imeli tako imenovano "Selpo" (kratica za "vaško trgovino").

Danes so ljudje navajeni na samopostrežbo, v sovjetskih časih pa je veljal drugačen sistem. V posameznem oddelku je kupec izbral izdelek (na primer klobaso ali sir), nato ga je prodajalec stehtal in povedal ceno; znesek je bilo treba plačati na blagajni in šele nato je kupec lahko prevzel izdelek.

Trgovine z živili so praviloma delale približno od 7. ali 8. ure zjutraj do 19. ali 20. ure zvečer z odmorom za kosilo. En dan v mesecu je bil tako imenovani "sanitarni dan", ko je bila trgovina zaprta zaradi generalnega čiščenja. V Sovjetski zvezi so higieno jemali zelo resno.

Glavna trgovina z živili v Sovjetski zvezi je bila seveda "Jelisejevski" na ulici Gorkega (današnja Tverskaja ulica) v središču Moskve. Leta 1901 jo je odprl trgovec Grigorij Jelišev, v sovjetskih časih pa se je imenovala "Gastronom št. 1". Podobne trgovine so bile tudi v Leningradu in Kijevu. Ljudje vanje niso prihajali le po živila, ampak tudi na ogled razkošne zgodovinske notranjosti.

Ta trgovina je imela vse. Tudi ko je v drugih trgovinah primanjkovalo blaga, so imeli v Jelisejevskem sir, klobase, vino in sladkarije več vrst in odlične kakovosti. Zanimivo je, da je vse stalo po običajnih sovjetskih cenah (včasih je cene hrane določala država in ne trgovina).

Sem je lahko prišel vsakdo, vendar se je zgodilo, da je tudi ves dan čakal v vrsti, medtem pa je lahko tudi zmanjkalo hrane. Zato je bilo zelo priporočljivo priti zgodaj zjutraj. Trgovina v Kijevu je zgorela v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Trgovino v Moskvi so zaprli leta 2021. V Sankt Peterburgu pa je še vedno odprta.

Kaj je bilo na policah običajnih trgovin? To je bila značilna izložba povprečne sovjetske mestne živilske trgovine v šestdesetih do osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na voljo so bile konzerve, razstavljene v obliki piramide, sokovi v kozarcih, siri ali klobase. Piškoti in sladkarije so se prodajali na težo in jih je bilo običajno v izobilju. V vsaki trgovini z živili ste lahko kupili tudi lokalne mlečne izdelke, ki so imeli rok trajanja le nekaj dni. Steklenice z mlekom in kefirjem so imele vrednost depozita in jih je bilo mogoče vrniti v trgovino.

Konzervirani izdelki so na splošno zavzemali veliko prostora v vsaki trgovini, tako na jugu kot na severu. Ti izdelki so bili poceni in skoraj vsi so bili lokalno proizvedeni. V številnih mestih so bile specializirane "oceanske" trgovine z morskimi sadeži, kjer je bilo mogoče videti še večjo raznolikost ribjih konzerv, od papalin (vrsta sardel) do rdečega in črnega kaviarja.

V običajnih mestnih trgovinah je bila le redko dobra ponudba mesa, zato so morali meščani hoditi na lokalne kmečke tržnice, kjer je bilo meso 2-3-krat dražje, vendar je bilo vsaj na voljo. Če si tega niste mogli privoščiti, ste morali narediti kotlete iz sesekljanega mesa iz vsega, kar vam je prišlo pod roko.

Takoj, ko so v trgovino dostavili nove izdelke, so se hitro oblikovale dolge vrste. Leta 1990 je država uvedla sistem razdeljevanja hrane na obroke, spomladi 1991 pa so se zaradi monetarne reforme cene hrane v državi potrojile. Decembra 1991 je Sovjetska zveza nehala obstajati.