Ali so bila ozemlja današnje Rusije del Rimskega cesarstva?

Spartak: Vojna prekletih

Spartak: Vojna prekletih

Starz, 2013
Arheologi še danes najdejo številne dokaze o prisotnosti rimskih legij na Krimskem polotoku.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

  • Naročite se na naš Telegram kanal
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Na vrhuncu svoje moči se je Rimsko cesarstvo raztezalo od Iberskega polotoka do Perzijskega zaliva in od Britanskega otočja do vznožja Kavkaza. Pod oblastjo "večnega mesta" so bila celo ozemlja, ki so danes del Ruske federacije, in sicer Krim.

Pod rimsko oblastjo

Herson. Antično gledališče. Edino gledališče, odkrito v antičnih mestih na območju severnega Črnega morja.

Krim (v antiki imenovan Tavrika) je v 1. stoletju pr. n. št. spadal v območje rimskih interesov. V tistem času je bilo najvplivnejša sila na polotoku Bosporsko kraljestvo s prestolnico Pantikapej (današnji Kerč), ki je nastalo v 5. stoletju pred našim štetjem kot posledica združitve več mestnih držav grških kolonistov. Poleg vzhodnega dela Krima je nadzorovala tudi vzhodno obalo Azovskega morja (današnje Krasnodarsko ozemlje v Rusiji).

Dolgoletni tekmec Bosporskega kraljestva na polotoku so bili Skiti, ki pa so v tem času že občutno izgubili svojo nekdanjo moč. Grška mestna država Herson se je nahajala na južnem koncu Tavrike in se trmasto borila za neodvisnost od večjih sosedov. Občasno pa je bila še vedno pod oblastjo bosporskih kraljev.

Bosporsko kraljestvo ni moglo postati dostojen tekmec Rimu, kar je "večnemu mestu" omogočilo, da je neposredno odločalo o političnem življenju na polotoku: delovalo je kot razsodnik v sporih med državami, odstavljalo cesarje, ki mu niso bili všeč, in imenovalo prijateljske pretendente za prestol. Tako so lahko cesarji "podarili" Herson bosporskim vladarjem ali pa so umaknili darilo in mestu podelili avtonomijo, če niso bili zadovoljni s politiko Pantikapeja.

Učinkovito orodje pritiska Rimskega cesarstva v regiji je bilo ladjevje, ki se je občasno pojavljalo na območju preliva Krimski Bospor (Kerški preliv) in lokalnim oblastem vsiljevalo voljo "večnega mesta". Vendar Rimljani do prvega stoletja našega štetja na polotoku niso imeli večjih vojaških kontingentov.

Oporišče imperija

Ruševine trdnjave Haraks (domnevno del zgornjega obrambnega zidu).

Leta 44 n. št. Rim je nasprotoval bosporskemu cesarju Mitridatu VIII., ki se je skušal iztrgati iz cesarstva s tem, da je stavil na svojega brata Kotiza. Združena rimsko-bosporska vojska je dosegla zanesljivo zmago leta 49, boji pa niso potekali le na Krimu, temveč tudi na ozemljih v bližini sodobnih ruskih mest Soči, Novorosijsk in Krasnodar.

Leta 62 n. št. so Skiti oblegali Herson, ki je cesarstvo zaprosil za vojaško pomoč. Po ukazu cesarja Nerona so na Krim prispele enote iz bližnje pokrajine Spodnja Mezija (današnja Romunija) in pregnale sovražnika z mestnega obzidja.

Od takrat se je rimska vojaška prisotnost v Tavriki nenehno povečevala. V Hersonu je bila nameščena močna garinzija, leta 69 pa so vzhodno od mesta na rtu Aj-Todor ustanovili največji rimski vojaški tabor na polotoku - Haraks.

V različnih obdobjih so bile tu nameščene Ravenska eskadrilja, veksilacije (oddelki) Pete makedonske, Enajste klavdijeve in Prve italske legije ter pomožne enote. V Tavriki se je lahko skupno nahajalo do 2,5 tisoč rimskih vojakov.

Arhitekturni in arheološki kompleks

Rimska garnizija je bila tudi v Pantikapeju. Pod Neronom je bilo Bosporsko kraljestvo za nekaj let (od 63 do 68 let) celo vključeno v cesarstvo, vendar je po vladarjevi smrti spet dobilo "neodvisnost".

Rim si ni zadal naloge, da bi s silo osvojil Krimski polotok s priključitvijo lokalnih državnih tvorb. Bolj ga je želelo uporabiti kot ščit pred nenehno prihajajočimi barbarskimi hordami z vzhoda.

Rimljani niso mogli zaustaviti selitev ljudstev, ki so se začele v 4. stoletju, zato so s polotoka postopoma umaknili svoje vojaške kontingente, da bi zaščitili metropolo. Vzhodnorimsko cesarstvo (Bizanc) pa je južni konec Krima skupaj s Hersonom obdržalo pod svojo oblastjo do začetka 13. stoletja.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke