Spoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
- Naročite se na naš Telegram kanal
- Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
- Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja
Črni zobje
MAMM/MDF/Russia in photo
V stari Rusiji je to, kar bi danes bilo precej dvoumno, veljalo za znak družbenega statusa. Vse je bilo povezano s črnimi zobmi. Ta običaj je bil v Rusiji znan od 17. stoletja, ko je vladal Aleksej Mihajlovič, drugi ruski car iz dinastije Romanov. To je bilo pomembno vse do začetka 19. stoletja. Plemiči, trgovci in bogati kmetje so si namerno črnili zobe z ogljem, manj premožni sloji pa so jih poskušali posnemati. Ta moda je obstajala sočasno z modo črnih obrvi, bledega obraza in rdečih lic.
"Njihove obraze pa je precej skazila uporaba bele barve in rdečila ter zelo črni zobje po vzoru mestnih trgovk, pri katerih je bilo to takrat v modi," je pripomnil pisatelj Saltikov-Ščedrin v knjigi "Pošehonska starina" (1888).
Filmski studio M. Gorkega
Obstaja več različic, zakaj so to počeli. Prva je bila skrivanje razlike med zdravimi in nezdravimi zobmi. V tistem času zob ni bilo mogoče pobeliti, saj je takratno belilno sredstvo na osnovi živega srebra le uničilo zobno sklenino (posledica so bili črni zobje). Zato je bilo lažje preprosto počrniti vse zobe in - seveda, izjaviti, da je to zdaj moderno!
Druga teorija pravi, da so bili črni zobje neposreden pokazatelj bogastva. Za tiste, ki so si lahko privoščili izjemno drag sladkor, so bili naravno črni, saj je njihove zobe prizadel karies. Vsi drugi so si namerno pobarvali zobe z ogljem, da bi bilo videti, da si tudi oni lahko privoščijo pitje čaja s sladkorjem.
Dogovori so se sklepali v savni
Arhiv uporabnika Leonoro Karel / Russia in photo
Ruska banja je bilo za rusko ljudstvo sakralni kraj: poleg neposrednega čiščenja telesa so v njem krstili otroke, sklepali dogovore o poroki, zdravili bolezni, opravljali poganske obrede pred krščanstvom itd. Tako tudi pri tako pomembni zadevi, kot so trgovski posli, ni šlo brez kopeli. Lastna banja je bila pomemben element trgovskega posestva.
Trgovci so poslovne stike vzpostavljali tudi drugje - na čajankah, na potovanjih, v cerkvah (cerkve so v svojih kleteh pogosto imele trgovske pripomočke), v gledališču itd. Banja pa je bila zadnja faza posla. To je bila nova raven poslovnega odnosa. Partner je bil v končni fazi pogodbe povabljen v banjo, kjer so se lahko v neformalnem vzdušju dogovorili o podrobnostih ali preprosto utrdili osebni odnos.
Viktor Sadčikov / TASS
To je imelo še en vidik - šlo je za način preizkušanja moči in odpornosti partnerja, za "preizkušanje" njegovega značaja. Običaj vabljenja poslovnega partnerja v banjo lahko zasledite še danes.
Shranjevanje ter skrivanje las in nohtov
Tretjakovska galerija / Javna domena
O tem, da je treba obrezane lase in nohte varno skriti in jih nikakor ne zavreči, v svetih spisih in pravoslavnih verskih virih ni niti besede. Vendar je bilo v Rusiji z njim povezanih veliko vraževerij. Ljudje so verjeli, da lahko čarovniki s pomočjo las ali nohtov na njihovega lastnika prikličejo zlo. Zato so se jih bali zavreči. Verjeli so, da so lasje in nohti "prenašalci" energije posameznika in ga povezujejo z duhovnim svetom.
Po striženju las in nohtov so jih zakopali na najbolj odmaknjenem kraju ali globoko v zemljo.
Pošiljanje hrane tistim, ki niso mogli priti v goste
Hillwood Museum, Washington, ZDA / Javna domena
V Rusiji je obstajal bonton za goste, ki je strogo urejal odnose med gostitelji in gosti, zaporedje obrokov, posedanje gostov.
Ugledne in premožne goste so na primer sprejeli na verandi, goste z nižjim družbenim statusom pa so povabili k mizi in jih tam tudi pričakali. Večerjo so postregli povsem drugače kot danes: najprej so postregli pite in pogače, nato mesne ali ribje jedi, divjačino, nazadnje pa je bila na vrsti juha. Sledil je odmor, po katerem so bili gostje povabljeni na "zaedki" - čaj s sladkarijami v obliki suhega sadja, jagodičja ali medu. Hrane ni bilo mogoče zavrniti; slednje je bilo razumljeno kot žalitev. In kar je še bolj zanimivo, tudi tisti, ki so bili povabljeni, a niso prišli, niso mogli zavrniti hrane. V skladu z ruskim bontonom za goste so jim hrano poslali domov, da jih ne bi slučajno užalili.
"Peka" otrok
Arhivska fotografija
Ta stari obred so izvajali za bolne ali šibke otroke. Njegovo bistvo je bilo, da so otroka privezali na lopato in ga trikrat ponesli v toplo peč. "Obred je bil povezan s poganskim "očiščevanjem z ognjem", saj so verjeli, da bo ogenj iz telesa pregnal vsako bolezen. Hkrati je bil otrok pogosto namazan s testom.
Etnograf Vasilij Magnicki opisuje ta obred v svojem delu "Gradivo za razlago starega čuvaškega verovanja": "Tako so na primer obravnavali otrokovo izčrpanost. Bolnega otroka so položili na lopato, ki so jo prekrili s plastjo testa, nato pa so s testom prekrili še otroka, tako da so pustili le odprtino za usta. Nato je zdravilec otroka trikrat ponesel v peč nad goreče oglje.
Nato so po raziskavah drugega etnografa Petra Denisova otroka "vrgli z lopate skozi konjsko ovratnico (komat) na prag, kjer je pes pojedel testo, ki je prekrivalo otroka". Med celotnim postopkom so brali zakramente.
Ponekod so lahko "spekli" celo zdravega otroka, da je postal močnejši. Praviloma pa so to počeli z otroki, ki so bili na robu smrti. Včasih je otrok umrl med obredom, vendar je veljalo, da tudi brez obreda ne bi imel možnosti za preživetje.