Spoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
"... V tako veliki zadevi ni bilo nikogar, ki bi opravljal vlogo prevajalca, zato smo posredovali ... tajne zadeve velikega pomena z ustnimi besedami in si želeli prijateljstva s tabo ... Prosili smo o tem, da bi nam poslali Antona [veleposlanika Anthonyja Jenkinsona], ker smo ga želeli povprašati, ali ti je posredoval besede, ki smo mu jih povedali, in ali si se strinjala z našim predlogom ter kakšni so tvoji nameni" - tako je Ivan Grozni 24. oktobra 1570 pisal angleški kraljici Elizabeti I.
To pismo in pričevanja sodobnikov so pomenili začetek zgodbe o neuspeli združitvi obeh dinastij. Za katere "tajne zadeve velikega pomena" je šlo?
Stari Angleški dvor, pogled iz parka
A.SavinKot se pogosto dogaja - pri trgovinskih zadevah. Leta 1551 je bila v Angliji na pobudo slavnega angleškega astronoma Johna Dee ustanovljena "družba trgovcev-potnikov za odkrivanje dežel, držav, otokov in neznanih krajev". Njen cilj je bil najti tako imenovani severovzhodni prehod na Kitajsko. Namesto tega so angleški trgovci vzpostavili stalne trgovinske povezave z Moskovskim carstvom. Angleži so ustanovili Moskovsko trgovsko družbo ter v državo pripeljali kositer, blago in orožje. V zameno so dobili konopljino vlakno, les, kitovo mast in katran. Ivan Grozni je družbi podelil pravico do brezcarinske trgovine v državi.
Rast trgovinskega prometa med državama je privedla do živahne poslovne korespondence med Ivanom Groznim in Elizabeto I. Angleška kraljica je bila edina ženska, s katero si je Ivan Grozni dopisoval. Vseh tem ni bilo mogoče zaupati papirju, zato so informacije posredovali prek zaupnika, angleškega veleposlanika Anthonyja Jenkinsa. Ruski monarh je sčasoma prešel od poslovnih pogajanj k snubitvi.
Portret kraljice Elizabete I. // Portret Ivana IV Groznega 1882, Hans Weigel
Nicholas Hilliard/Walker Art Gallery; Hans Weigel der ÄltereŠtiridesetletni Ivan Grozni je bil do leta 1570 že dvakrat vdovec in obakrat so se pojavljale vztrajne govorice, da so njegove žene umrle zaradi zastrupitve. 37-letna Elizabeta I. pa je Angliji vladala 12 let in se uspešno izogibala zahtevam parlamenta, da si izbere soproga in zagotovi naslednika angleškega prestola.
Jerome Gorsey, predstavnik Moskovske trgovske družbe, ki je zapustil podrobne spomine o Moskovskem carstvu, v svojih zapiskih piše, da je Ivan Grozni svojega dvornega zdravnika Eliseja Bomelija spraševal, koliko je stara kraljica Elizabeta in če bi bila njegova snubitev z njo uspešna: "in čeprav je upravičeno dvomil v uspeh, saj je kraljica zavrnila snubitve številnih kraljev in velikih vojvod, ni izgubil upanja, kajti menil je, da je po osebnih lastnostih, modrosti, bogastvu in imenitnosti boljši od drugih vladarjev. Bil je odločen, da bo poskusil."
Gorsey navaja tudi razlog, zakaj je Ivan Grozni iskal nevesto daleč od Moskovskega carstva: takšna poroka bi carju omogočila, da bi v primeru katastrofalnih posledic Livonske vojne ali domačih zarot, ki se jih je car bal vse življenje, poiskal zatočišče v Angliji. Informacije, ki jih je navedel Gorsey, potrjuje tudi dokument "Pskovske kronike" iz leta 1570, ki omenja, da je car nameraval pobegniti v Anglijo in se tam poročiti.
Tako je car v pismu Elizabeti oktobra 1570 med običajnimi trgovinskimi zadevami večkrat omenil nekatere "tajne zadeve velikega pomena", ki jih je Grozni posredoval kraljici prek njenega ambasadorja Anthonyja Jenkinsa. Zgodovinarji menijo, da gre za predlog za poroko, ki pa je bil zavrnjen. Ivan Grozni se je na zavrnitev odzval kot običajno ostro. Na koncu pisma je Elizabeto označil za "plehko dekle" in poudaril, da ni sposobna voditi države in sprejemati odločitev, ki bi bile koristne za državo. Njuna korespondenca je bila prekinjena za dolgih 12 let.
Ogledi carjeve neveste: veleposlanik Ivana Groznega v Angliji
Javna domenaVendar pa neuspešna snubitev Ivana Groznega ni odvrnila od misli, da bi se povezal z angleško kraljevsko dinastijo. Leta 1582 je car poslal k Elizabeti svojega veleposlanika Fedorja Pisemskega z nalogo, da se pogovori o pogojih zavezniške pogodbe z Anglijo in da se dogovori o pogojih morebitne poroke med carjem in sorodnico kraljice Elizabete I. Mary Hastings, ki so jo v Moskovskem carstvu imenovali princesa Huntinska. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bilo vprašanje poroke tesno povezano s sklenitvijo zavezniške pogodbe in praktično neločljivo povezano z njo.
Pisemski je dobil podrobna navodila o občutljivih vprašanjih, ki bi jih Elizabeta I. lahko imela v zvezi s predlogom Groznega. Najpomembnejše med vprašanji je bilo dejstvo, da je bil Ivan Grozni v času snubitve poročen s svojo šesto (po nekaterih podatkih sedmo) ženo - Marijo in je med snubitvijo celo uspel postati oče. Vendar ženina to dejstvo ni niti najmanj zmotilo. Pisemski pa je moral obljubiti, da se bo car ločil in da bodo otroci iz novega zakona, ki sicer ne bodo podedovali prestola, obdarjeni z velikimi posestvi.
Zaradi epidemije kuge v Londonu in očitne nenaklonjenosti Angležev do sklenitve zakonske zveze se je snubitev zavlekla. Angleški veleposlanik, ki je s Pisemskim prišel v Moskvo, je carja na vse načine odvračal od poroke z Marijo Hastings, namesto da bi razpravljal o pogojih zavezništva. Še preden je bila leta 1584 sprejeta končna odločitev, je Ivan Grozni umrl.
Ivan Grozni pokaže svoje zaklade angleškemu veleposlaniku Gorsey
Aleksandr LitovčenkoZgodba z dvema neuspešnima poskusoma združitve z Meglenim Albionom je spodbudila teorije o nasilni smrti Ivana Groznega. Številni zgodovinarji, ki podpirajo domnevo, da je car umrl zaradi zastrupitve z arzenikom in živim srebrom, menijo, da je bilo vztrajanje Ivana IV. pri poroki z Angležinjo povod za njegovo smrt, saj je bilo v nasprotju z ambicijami Borisa Godunova in njegovih sorodnikov. Poroka carja z bližnjo sorodnico angleške kraljice bi lahko pripeljala do tega, da bi prestol podedovali njegovi otroci v njuni zakonski zvezi in tako zaobšli sina Groznega, Fjodorja Ivanoviča, s katerim je bila poročena Godunova sestra Irina. Obstaja tudi verzija, da so bili Godunovovi privrženci tisti, ki so lahko "pospešili" smrt Ivana Vasiljeviča.
Rusija in Anglija sta dobili še eno priložnost za poroko predstavnikov vladajočih rodov šele v 19. stoletju, ko sta se kljub nasprotovanju obeh družin poročila Marija, hči ruskega cesarja Aleksandra II., in princ Alfred, vojvoda Edinburški, drugi sin kraljice Viktorije.
Ali ste vedeli, da ima kralj Karel III. ruske korenine?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.