Spoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
"Lev Tolstoj kot ogledalo ruske revolucije" - ta fraza, ki je postala krilatica, je pravzaprav naslov članka Vladimirja Lenina. Napisal jo je leta 1908 v izgnanstvu v Ženevi. Članek o Tolstoju je objavil v svojem časopisu Proletarij.
Do revolucije leta 1917, ko so na oblast prišli boljševiki, je bilo še skoraj deset let, Lenin pa se je skliceval na prvo revolucijo v letih 1905-1907, pa tudi na celoten revolucionarni proces, na samo idejo revolucije.
Vladimir Lenin
Legion MediaTolstoj in Lenin sta kot dva različna pola, med katerima je globok prepad. Prvi je grof, klasik književnosti devetnajstega stoletja, globoko veren kristjan. Drugi je sicer tudi intelektualec, vendar zaprisežen ateist, propagandist revolucije, zagovornik strmoglavljenja monarhije in vseh starih redov, neizprosen borec. Lenin zagotovo ne potrebuje odobravanja ostarelega pisatelja, vendar za svoje propagandne namene mojstrsko izkorišča podobo Tolstoja - nesporne zvezde nacionalnega pomena in najvplivnejšega avtorja.
Vodja svetovnega proletariata je napisal ta članek ob 80. rojstnem dnevu Tolstoja. V času, ko je bil po njegovem mnenju ves legalni ruski tisk "poln hinavščine". Medtem ko so se vsi spominjali del klasika in njihove umetniške veličine ter njegovih filozofskih naukov o življenju, se je Lenin osredotočal na politične in družbene poglede slavljenca.
Vladimir Lenin, predsednik Sveta ljudskih komisarjev (predsednik vlade) Ruske SFSR, z govorom motivira vojake za boj v sovjetsko-poljski vojni.
Legion MediaLenin je poudaril veličino Tolstoja kot pisatelja in podrobno opisal njegov svetovni nazor in ga hkrati močno kritiziral.
Po eni strani je Tolstoj genij, ki je ustvaril "neprimerljive slike ruskega življenja", ki iskreno protestira proti "lažem in neresnicam" v družbi, ki kritizira oblast in samodrštvo, rast bogastva in revščine. Po drugi strani pa je "histerični slabič, ki mu pravijo ruski intelektualec", zemljiški posestnik, poleg tega pa še pridigar "ene najbolj nizkotnih stvari na svetu, to je religije".
Leninu se je tudi gnusilo Tolstojevo glavno načelo - "kljubovanje zlu z nasiljem". Kot je znano, je Lenin sam menil, da je teror pomemben in sestavni del revolucije (vključno z nasilnim begom pred carsko oblastjo). Ugotavlja, da krščanske ideje, kot je "nastaviti drugo lice", le ovirajo revolucijo, in meni, da je nezmožnost boja za svoje pravice odraz slabosti.
Lev Tolstoj
Legion MediaVendar Lenin vseh teh protislovij ni obravnaval kot naključja, ravno nasprotno: "Nasprotja v Tolstojevih pogledih <...> so ogledalo tistih protislovnih pogojev, v katerih se je znašla zgodovinska dejavnost kmečkega ljudstva v naši revoluciji. Zdi se mu logično, da s takšnimi pogledi "Tolstoj ni mogel popolnoma razumeti niti delavskega gibanja in njegove vloge v boju za socializem, niti ruske revolucije".
Poleg tega Lenin v Tolstojevih protislovjih vidi protislovja same revolucije. Pomembno je, da se jih opazi in reši. "Tolstoj je odrazil fermentirano sovraštvo, zrelo željo po boljšem, željo, da bi se znebili preteklosti - in [na drugi strani] nezrelost sanjarjenja, politične nesramnosti, revolucionarne mehkužnosti.
Zanj Tolstoj ne predstavlja proletariata, temveč patriarhalno rusko vas. In ravno tam naj bi se po Leninovem mnenju moral roditi protest proti kapitalizmu.
Demonstracija na Tverski ulici v Moskvi 1. maja 1918
Legion MediaTolstoj je imel nekaj precej revolucionarnih idej. Leta 1905 je v članku z naslovom "Veliki greh" zapisal: "Rusko ljudstvo <...> je še vedno kmečko ljudstvo in želi tudi ostati takšno." Največje zlo je, da je ljudem odvzeta naravna pravica do uporabe zemlje. Pisatelj je pozival k odpravi zasebne lastnine zemlje (v tem je bil podoben Leninu) in k temu, da se zemlja dodeli ljudem, kmetom.
Zapisal je, da se ruski narod ne sme "proletarizirati po zgledu evropskih in ameriških narodov". Tolstoj je videl drugačno pot za Ruse, ki naj bi, kot je zagotavljal, drugim narodom pokazali pot do "razumnega, svobodnega in srečnega življenja zunaj industrijskega, tovarniškega, kapitalističnega nasilja in suženjstva".
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.