Blažena Ksenija: kako je peterburška božja norica postala narodna svetnica

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Leta 1757 je po smrti polkovnika varnostne straže Preobraženskega polka Andreja Fjodoroviča Petrova njegova žena Ksenija oblekla njegov kostum - zeleni kaftan in rdeče hlače - in vsem sporočila, da je "umrla Ksenija Grigorjevna", medtem ko se je sama naročila imenovati Andrej Fjodorovič.
Njen mož je umrl nenadoma, ne da bi imel čas za obhajilo. Da bi poskrbela za rešitev moževe duše, je Ksenija izbrala pot božje norice. Tako so si jo zapomnili sodobniki - v rdeči in zeleni obleki Preobraženskega polka - in tako je upodobljena na sodobnih ikonah.

Rekonstrukcija umetnostne zgodovinarke Sofje Vladikine v sodelovanju z mojstrom Olegom Tulnovom na podlagi ustnih in pisnih virov. Tehnike kroja, šivanja in okraševanja so poustvarjene na podlagi modelov ruskih in tujih zbirk. Zbirka Muzeja blažene Ksenije Peterburške

Mrkhlopov (CC BY-SA)

26-letna ovdovela mladenka iz plemiške družine se je odrekla zemeljskim užitkom: svoje premoženje je razdelila revnim, svojo hišo je podarila vdovi Paraskevi Antonovi, ki je pri nje najemala sobo, svoje premoženje pa je podarila cerkvi "za počitek Ksenijine duše".

Sorodniki njenega moža so menili, da je Ksenija nora, in so pri nadrejenem umrlega Andreja Fjodoroviča vložili prošnjo za skrbništvo nad sorodnico, da ne bi razdelila svojega premoženja, ko je bila duševno motena. Uradniki, ki so vdovo poklicali na pogovor, so ugotovili, da je vdova razsodna in pravno sposobna ter da ima pravico razpolagati s svojim premoženjem po lastni presoji.

Omeniti je treba, da so takrat z norci ravnali strogo: Peter I. je ustvaril zakonodajno podlago za izkoreninjenje lažnih norcev, da bi preprečil skušnjavo, da se človek razglasi za takega. Poleg tistih norcev, ki so bili zares duševno bolni ali so se prostovoljno odločili za "prostovoljno norost" oziroma askezo, je bilo v Rusiji dovolj navideznih "norčkov", ki so želeli prezreti družbene konvencije, zakone in spodobnost, provokatorjev, ki so v preobleki slaboumnosti hoteli izraziti svoj družbeni ali politični protest, in beračev, ki jih je zanimala osebna obogatitev. Od začetka 18. stoletja je bila norost kaznovana z mučenjem in zaporom. V Ksenijinih dejanjih s plemenitim poreklom in dobrodelnimi dejanji očitno ni bilo "corpus delicti".

Odpovedala se je posvetnim dobrinam

Morebitni portret Ksenije Peterburške

Javna domena

Ksenija meščanov ni prosila za miloščino, pogosto jo je zavrnila in darovani denar takoj podarila revnim. Bila je pokorna in skromna ter se ni ukvarjala z brezciljnimi dejanji, ki so značilna za duševno bolne. Čez dan je hodila po ulicah in obiskovala znance, ponoči pa je, kot je ugotovila policija, ki ji je sledila, odhajala na polja zunaj mesta in več ur molila. Občasno je prenočevala pri svojih znancih.

Sčasoma so prebivalci Sankt Peterburga opazili, da se tisti, ki jim je namenila svojo pozornost, dobro počutijo. Trgovci na trgu so jo prosili, naj se pri njih ustavi, matere z otroki pa so ji hitele naproti in jo prosile, naj blagoslovi njihove otroke ali jih preprosto poboža po glavi v prepričanju, da bo to ozdravilo otroka in jim prineslo srečo.

Napovedala je smrt Romanovih

Ikona

Javna domena

Na božični večer leta 1761 je Ksenija preplašena tekla po ulicah in kričala: ""Pecite palačinke, pecite palačinke, kmalu bo palačinke pekla vsa Rusija!" Meščani so začutili, da je nekaj narobe, saj so v pravoslavni tradiciji palačinke obvezna jed na pogrebu. 25. decembra je umrla cesarica Elizaveta Petrovna.

Leta 1764 je božja norica predvidela smrt prestolonaslednika Ivana VI. Antonoviča, ki je od svojega drugega leta živel v priporu, s 16 leti pa je bil nameščen v trdnjavo Schlisselburg. Na predvečer mladeničeve smrti je Ksenija neprestano jokala, na vprašanje pa je odgovorila: "Kri, kri, kri ... Reke so prelite s krvjo, kanali so polni krvi, kri, kri ..." Nekaj tednov pozneje je bil Ivan zaboden, ko so ga zarotniki skušali osvoboditi iz zapora.

Pomagala je ljudem najti srečo

I. Ganzenko. Pričevanja o čudežih sv. Ksenije Peterburške, 2021

Muzej blažene Ksenije Peterburške

Včasih je Ksenija dala nenaden, skrivnosten nasvet, ki je sogovornikom spremenil življenje. Na pragu svojega nekdanjega doma je novi gospodinji Paraskevi Antonovi povedala, da ji je "Bog poslal sina", in da mora takoj oditi na pokopališče Smolenskoje. Ženska je pohitela tja, kamor ji je bilo naročeno, in na pokopališču zagledala množico ljudi ter ugotovila, da je voznik kočije povozil zelo nosečo žensko, ki je tam rodila in takoj umrla. Paraskeva je vzela otroka in ker se je zavedala, da se njegovi sorodniki ne bodo nikoli pojavili, je siroto poimenovala Andrej in ga posvojila.

Nekoč je Ksenija znanki povedala, da "njen mož pokopava svojo ženo na Ohti" ( četrt Sankt Peterburga). Znanka je šla na pogreb. Tam pa je srečala neutolažljivega vdovca, ki je izgubil ženo, umrlo med porodom. Leto pozneje se je dekle z njim poročilo in živelo z njim v miru in harmoniji do pozne starosti.

Nekemu moškemu, ki je Ksenijo prosil za molitev, je dala kovanec in rekla: "Drži konja! Daleč z njim boš odpotoval!" (Na hrbtni strani kovancev za eno in dve kopejki je bil upodobljen sveti Jurij na konju). Tisti moški je kmalu obogatel.

Postavila je cerkev

Sveta Ksenija dviguje opeke na zvoniku cerkve Marije na pokopališču Smolenskoje. Iz knjige E. Rahmanina "Blažena Ksenija, Božja sužnja"

Muzej blažene Ksenije Peterburške

Leta 1786 so na pokopališču Smolenskoje začeli graditi kamnito cerkev. Delavci so kmalu opazili, da se zjutraj na gradbišču pojavljajo opeke. Izkazalo se je, da jih je starka Ksenija po sončnem zahodu in pred zoro dvigovala na vrh zidov, ki so jih postavljali. "Kdaj pa spiš, Andrej Fjodorovič?" - so jo vprašali. "Imeli bomo čas, da se naspimo, ko bomo pokopani v zemlji," je odgovorila.

Ksenija je bila pozorna na to, da bo kamnita stena še posebej močna: "Veliko bo morala zdržati, vendar bo zdržala... Nič..." Leta 1824 je pokopališče uničila poplava: odneslo je veliko križev in grobov ter uničilo pokopališke knjige, cerkev pa je preživela.

V bližini omenjene cerkve, na pokopališču Smolenskoje je pokopana Ksenija, ki je umrla v 71. letu starosti.

Pomagala je tudi po svoji smrti

Kapela blažene Ksenije Peterburške, zgrajena leta 1902

Župnijska cerkev Smolenske ikone Matere Božje

Ksenijin grob je kmalu postal romarski kraj. Ljudje, ki so prihajali s prošnjami za pomoč, so s seboj vzeli peščico zemlje, zato je bilo treba grobno gomilo zasuti dvakrat.

Legenda pravi, da se je v začetku 70. let 19. stoletja celo kneginja Marija Fjodorovna obrnila na Ksenijo s prošnjo, naj njen mož, bodoči cesar Aleksander III., ozdravi tifusa. Po legendi naj bi ji služabnik dal pesek iz Ksenijinega groba, velika vojvodinja pa ga je položila pod blazino bolnika. Tisto noč je imela videnje starke, ki je napovedala Aleksandrovo ozdravitev in rojstvo hčerke, ki naj bi dobila ime Ksenija. Zakonca sta izpolnila njeno željo.

Leta 1902 so na njenem grobu postavili kapelico z marmornim ikonostasom in nagrobnikom. 24. septembra 1978 je Ksenijo Peterburško kanonizirala Ruska pravoslavna cerkev v tujini, 6. junija 1988 pa jo je za svetnico razglasil lokalni svet Ruske pravoslavne cerkve.

Kdo so ti preroki, ki jih častijo v Rusiji?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.