Kako je družina Nobel ustanovila rusko naftno industrijo

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Nobelova nagrada je bila ustanovljena leta 1901. Od takrat so jo 615-krat podelili 989 osebam in organizacijam, večinoma iz ZDA, Združenega kraljestva, Nemčije, Francije, Švedske in Rusije.

Danes se le malokdo spominja, da je bil pojav nagrade mogoč zaradi donosnega naftnega posla družine Nobel v Ruskem imperiju.

Bankrot

Ludvig Immanuel Nobel (1831-1888)

Javna domena

Družina Nobel je v Rusijo prišla iz Švedske leta 1838. Izumitelj Immanuel Nobel - glava družine in oče ustanovitelja Nobelove nagrade - je svojo ženo in tri sinove preselil v Sankt Peterburg v upanju, da bo lahko tržil izume, s katerimi se je ukvarjal na Švedskem.

Tvegana selitev je družini prinesla velik dobiček. Inovativnemu Švedu je uspelo vzbuditi osebno zanimanje ruskega carja Nikolaja I., ko je predstavil izboljšano različico podvodne eksplozivne mine.

V času Krimske vojne, ki je trajala od leta 1853 do 1856, so bili izum, inovacije in množična proizvodnja orožja in vojaške opreme za rusko vlado najpomembnejši.

Švedski industrialec Immanuel Nobel (1859-1932)

Sputnik

Immanuel Nobel je izkoristil svoj zgodnji uspeh in ustanovil tovarno vojaških potrebščin, ki se je v tistem času izkazala za zelo donosen posel.

Vendar mu sreča ni bila naklonjena dolgo, saj je novi car Aleksander II. kmalu po koncu Krimske vojne močno zmanjšal vojaški proračun države.

Družinsko podjetje v Rusiji je propadlo in upniki so ga prodali.

Impulziven nakup

Leta 1888 je Baku obiskal car Aleksander III. z družino in ministri. Za varnost je skrbel inženir Edwin Bergrot, in car je lahko kljub vsem grožnjam carski družini hodil po Nobelovih tovarnah, ne da bi v bližini bila vidna policija.

Javna domena

Po vrnitvi na rodno Švedsko je Immanuel zaupal ostanke družinskega premoženja najstarejšemu sinu Ludvigu, ki je ostal v Rusiji skupaj s svojimi sorojenci.

Ludvig Nobel je prihranke uporabil za ustanovitev nove tovarne, specializirane za proizvodnjo artilerijskih vozov. Pod Ludvigovim vodstvom je podjetje začelo rasti in strojna tovarna "Ludvig Nobel" je postala eden največjih proizvajalcev artilerijskih delov in pušk v Rusiji.

Štiri delnice po 250 rubljev v posamezni družbi Naftnega združenja Nobel, izdane Azovsko-Donski komercialni banki. Sankt Peterburg, 1914.

Javna lastnina

Leta 1873 je Ludvig bratu Robertu zaupal 25 000 rubljev in mu naročil, naj odide na Kavkaz po orehov les, ki ga je želel uporabiti za izdelavo pušk.

Ko pa je Robert prišel v Baku, se ni mogel upreti skušnjavi, da bi opravil nakup, ki je družini Nobel spremenil življenje. S 25.000 rublji, ki jih je imel, je Robert kupil majhno rafinerijo nafte v mestu, ki se je kmalu spremenilo v svetovno prestolnico proizvodnje nafte.

Branobel, Ltd.

Proizvodna družba Brata Nobel Nafta v Bakuju v Azerbajdžanu. 1875-1920.

Tehnični muzej (SS PO 2.0)

V treh letih se je majhna rafinerija nafte v Bakuju spremenila v delniško družbo "Branobel" s sedežem v Sankt Peterburgu in osnovnim kapitalom v višini treh milijonov rubljev. Brata Nobel sta imela v skupni lasti 60,8 odstotka delnic družbe, preostanek pa so dobili drugi vlagatelji.

V naslednjih letih je družba začela kupovati naftna polja na ruskem Kavkazu, predvsem na ozemlju današnjega Azerbajdžana, in tudi nekatera polja v azijskem delu Ruskega imperija.

Proizvodna družba Brata Nobel Nafta v Bakuju v Azerbajdžanu. 1875-1920.

Tehnični muzej (SS PO 2.0)

Brata Nobel sta za razvoj svojega naftnega posla uporabljala tehnologijo in bila pionirja pri razvoju prvih naftnih tankerjev. Prvi tanker na svetu z imenom "Zoroaster" je pripadal prav njunemu podjetju.

Zoroaster

Javna domena

Brata Nobel sta v Bakuju ustanovila raziskovalne laboratorije in zaposlila na desetine znanstvenikov ter se pri svojem poslovanju močno opirala na znanost in tehnologijo.

Proizvodna družba Brata Nobel Nafta v Bakuju v Azerbajdžanu. 1875-1920.

Tehnični muzej (SS PO 2.0)

Vodstvo podjetja je bilo znano tudi po prijaznem ravnanju z delavci, kar je bilo netipično za čas pred rusko revolucijo. Brata Nobel sta uvedla sistem delitve dobička za svoje delavce, vlagala sta v izboljšanje njihovih življenjskih razmer ter donirala šolam in bolnišnicam na območjih, kjer je podjetje delovalo.

Proizvodna družba Brata Nobel Nafta v Bakuju v Azerbajdžanu. 1875-1920.

Tehnični muzej (SS PO 2.0)

Do konca stoletja je Branobel močno zrasel in postal največje naftno podjetje v Ruskem imperiju. Upravljalo je več kot 500 naftnih vrtin in zaposlovalo približno 12 000 delavcev. Nato pa je ruska revolucija ustavila impresiven vzpon podjetja.

Proizvodna družba Brata Nobel Nafta v Bakuju v Azerbajdžanu. 1875-1920.

Tehnični muzej (SS PO 2.0)

Rdeča armada je konec aprila 1920 prevzela oblast v Bakuju. Boljševiki so nacionalizirali premoženje podjetja Branobel, ustanovitelji pa so ostali brez dejanskega nadzora nad podjetjem, ki so ga ustanovili.

Vendar sta iznajdljiva brata izkoristila negotovost, ali bodo boljševiki v ruski državljanski vojni zmagali, in prodala svoje delnice podjetja, ki so ga boljševiki že nacionalizirali, ameriški družbi Standard Oil Company, Inc.

Proizvodna družba Brata Nobel Nafta v Bakuju v Azerbajdžanu. 1875-1920.

Tehnični muzej (SS PO 2.0)

Del dobička od tega posla je Alfred Nobel uporabil za ustanovitev Nobelove nagrade leta 1901.

Danes sta brata Nobel zaslužna za ustanovitev ruske naftne industrije, ki je postala ena največjih na svetu.

Immanuel Nobel, švedski in ruski inženir, arhitekt, izumitelj in industrialec. Ustanovitelj Nobelove industrijske dinastije.

Javna lastnina

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.