Trije najboljši sovjetski asi v drugi svetovni vojni

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

1. Aleksander Pokriškin

"Pozor! Pozor! Pokriškin v zraku!" - tako so nemške opozorilne postaje opozarjale na to, da se je na obzorju pojavil lovec P-39 Airacobra s serijsko številko "100" slavnega sovjetskega asa Aleksandra Pokriškina. Piloti Luftwaffe so morali povečati previdnost, se umakniti iz dolgotrajnih zračnih spopadov, mladi pa so se morali takoj vrniti na svoja letališča.

Pokriškin je med vojno opravil več kot 650 poletov, se boril v 156 zračnih spopadih, osebno sestrelil 59 sovražnih letal in še 6 sovražnih letal v skupini z ostalimi piloti. Po drugi različici naj bi število zmag, ki jih je dosegel, preseglo sto.

Aleksander Ivanovič ni bil le nadarjen pilot, temveč tudi avtor in vodja novih taktičnih formacij in prijemov zračnega boja: "škarje", "sokolji napad", "klešče", "gugalnica" in drugi. Po njegovi zaslugi se je v zračnih silah Rdeče armade razširil učinkovit bojni red "Kubanski regal", ki je lovskim letalom zagotavljal več prostora za iskanje ciljev.

Pokriškin je bil na fronti od samega začetka vojne in je bil med prvimi, ki jim je bilo dovoljeno samostojno leteti v "prostem lovu" na nemška letala, tudi v sovražnikovo zaledje. Med sovjetskimi piloti se je takšna praksa razširila šele od leta 1943.

"Pokriškinov vojaški talent se je jasno pokazal v bitki nad Kubanom," se je spominjal pilot Mihail Vodopjanov: "Tam se je boril v nekem besu in na nebu mrzlično iskal sovražna letala. Z višine je padal na "Messerschmitte", "Junkerse", "Heinkele", jih napadal z veliko hitrostjo, prerešetal s kratkimi, natančnimi rafali iz mitraljezov, da so kot ognjene krogle popadali na tla. Naši borci v frontni liniji so tolikokrat iz jarkov občudovali njegove hitre, uničujoče napade, da so Pokriškina prepoznavali, tudi ko je bilo letalo tako visoko na nebu, da s tal ni bilo videti številke "sto", zapisane z belo barvo na trupu. "Stotica" je bila znana po vsej fronti. Fašistični piloti so se je zelo bali. 

Kljub temu da je bil Aleksander Ivanovič od leta 1944 na čelu letalskih polkov in letalskih divizij, se je do zmage še naprej dvigal na nebo in sestreljeval sovražnikova letala. V povojnih letih se je Pokriškin, trikratni heroj Sovjetske zveze, povzpel do položaja namestnika poveljnika sovjetskih sil zračne obrambe. Leta 1972 je bil povišan v čin maršala letalstva.

2. Grigorij Rečkalov

Grigorij Rečkalov, kolega Aleksandra Pokriškina, je med vojno sodeloval v 122 zračnih spopadih, v katerih je osebno sestrelil 56 sovražnikovih letal (po drugih virih 61), in še 5 kot član skupine. Krmaril je številne modele lovcev, vendar mu je bil najljubši "Airacobra".

Rečkalov je bil mojster "prostega lova", ki ga je običajno izvajal na velikih višinah (do 6 tisoč metrov). Pilotu ni bilo težko najti žrtev, saj je imel izjemno oster vid.

Grigorija Andrejeviča so opisovali kot pogumnega, neposrednega in odkritega človeka, vendar je bil njegov značaj zelo protisloven in nepredvidljiv. V eni situaciji je disciplinirano in natančno izvrševal ukaze, v drugi pa se je z lahkoto odvrnil od glavne naloge in preganjal naključno sovražnikovo letalo.

Rečkalov vrhunec je bila obsežna zračna bitka za Kuban spomladi 1943, med katero je sestrelil 17 sovražnikovih letal. "Ni bilo leta, ko se ne bi borili," se je spominjal pilot: "Na začetku je fašist deloval predrzno. Kar naenkrat se prikaže skupina, nas napade, in že vidiš - eno od naših letal, pa spet drugo, zagori in pada proti tlom. Toda hitro smo ugotovili taktiko fašističnih pilotov in začeli uporabljati nove metode: leteti v parih namesto v formacijah, za komunikacijo in vodenje uporabljati radio ter se gibali v formaciji "regala". 

Le malo sovjetskih pilotov se je lahko pohvalilo s takšno raznolikostjo sestreljenih sovražnih letal kot Grigorij Andrejevič. Na njegovem seznamu so bili bombniki Heinkel He 111, Junkers Ju 88 in 87, lovci Messerschmitt Bf 109, Fokke-Wulf Fw 190, različna transportna in izvidniška letala ter celo leteči čoln Savoia.

Grigorij Rečkalov, dvakratni heroj Sovjetske zveze, je ob koncu vojne prejel mesto inšpektorja za pilotiranje v 6. gardnem lovskem korpusu. Po letu 1945 je nadaljeval službo v letalstvu in dosegel čin generalmajorja.

3. Ivan Kožedub

"Natančen manever, osupljiva hitrost napada in udarec z izjemno kratke razdalje" - tako je Ivan Nikitovič Kožedub opredelil osnovo zračnega boja. Ta slavni pilot je osebno sestrelil 62 sovražnikovih letal, kar ga uvršča na seznam najuspešnejših lovskih pilotov ne le v letalskih silah Rdeče armade, temveč tudi med vsemi državami protihitlerjevske koalicije. 

Kožedub, ki se je fronti pridružil šele spomladi 1943, je imel 330 bojnih vzletov in 120 zračnih bojev, ter bil v teh merilih slabši od Rečkalova in Pokriškina. Vendar je zaradi svoje samoiniciativnosti, drznosti, preračunljivosti, poguma in inteligence postal sovjetski as številka ena.

Ivan Nikitovič je bil izurjen borec, ki je vedno poskušal prvi odločno napasti sovražnika. Hkrati pa je znal po potrebi ravnati previdno in hladnokrvno.

Kožedub je takole opisal enega od zračnih spopadov med bitko pri Kursku: "V sami vročici bitke sem se spozabil in naredil napako - izgubil sem višino... Da bi jo popravil, sem spet začel pridobivati višino. Sledila sta mi dva Messerschmitta... Mirno sem se vzpenjal po spirali navzgor. Nemci so mi sledili, prihajali so pod izrazito strmim kotom. Takoj mi je bilo jasno, da bi morali Nemci pri takšnem naglem vzponu bodisi zaostati bodisi 'obviseti'. Začel sem pozorno spremljati bližnji Messerschmitt. In res, kmalu je bil Nemec izčrpan in ker je izgubil hitrost, je 'obvisel'. Svojega "Lavočkina" sem hitro spravil v 'ranversman' (manever, ki omogoča hitro spreminjanje smeri leta) in se podal proti Nemcu ter ga zažgal s prvim dobrim rafalom. 

Ivan Nikitovič je bil eden prvih zavezniških pilotov, ki mu je uspelo sestreliti nemško reaktivno letalo Messerschmitt Me-262. Žal sta na Kožedubovem seznamu (po njegovih besedah) navedena tudi dva ameriška lovca P-51 Mustang, ki sta aprila 1945 pomotoma napadla njegovo letalo. Sovjetski as je spoznal, da sta bila zaveznika, ko je bil boj že končan in je bilo že prepozno.

Med korejsko vojno (1950-1953) je Kožedub, trikratni heroj Sovjetske zveze, poveljeval 324. lovski letalski diviziji, ki je dosegla 216 zračnih zmag. Pozneje je Ivan Nikitovič še naprej služil v letalstvu na vodstvenih položajih. Leta 1985 je bil povišan v čin maršala letalstva.