Kje je bila zadnja obsežna ofenziva sovjetskih sil proti Nemcem v drugi svetovni vojni?

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Zjutraj 2. maja 1945 je poveljnik Berlina, general Helmut Weidling, izdal ukaz, naj ostanki mestne posadke položijo orožje in se predajo Rdeči armadi. Težka in krvava bitka za prestolnico Tretjega rajha se je končala z zmago Sovjetske zveze. Toda zavzetje "brloga nacistične zveri" ni pomenilo takojšnjega konca vojne.

Nemški tank na ulicah Prage, Češkoslovaška, v maju 1945

Getty Images

Nova nemška vlada v Flensburgu ( na meji z Dansko), ki jo je vodil veleadmiral Karl Denitz, je imela še vedno velike vojaške kontingente na Češkoslovaškem in v Avstriji. Nacisti so upali, da se bodo dogovorili z zahodnimi zavezniki in se z njimi borili v enotni fronti proti Rusom ali pa jim bodo predali ta območja, preden se jim bo približala Rdeča armada.

Armadna skupina Center, ki je bila nameščena v osrednji in zahodni Češki pod poveljstvom feldmaršala generala Ferdinanda Schörnerja, je štela približno 900.000 mož. Nasprotovale so jim sile treh sovjetskih front: Vojaške sile 1. ukrajinske fronte: 1. ukrajinskega, maršala Ivana Koneva, 2. ukrajinskega, maršala Rodiona Malinovskega, in 4. ukrajinske, generala Andreja Jerjomenka, ki so vključevale tudi zavezniške poljske, romunske in češkoslovaške vojaške formacije s skupno do dvema milijonoma vojakov.

Velika domovinska vojna 1941-1945. Praška ofenziva (6.-11. maj 1945). Antonin Sohor, poveljnik strelske čete 1. pehotnega bataljona 1. ločene češkoslovaške pehotne brigade 51. strelskega korpusa 38. armade 1. ukrajinske fronte.

Nikolaj Jeronin/Sputnik

Praga kot največje prometno vozlišče v regiji je bila izbrana za glavni cilj zadnje obsežne operacije Rdeče armade v Evropi. Konev, ki je bil najbližje češki prestolnici, se je moral do nje prebiti s severa prek Dresdna, Malinovski in Jerjomenko pa z juga in vzhoda. Vojaki naj bi obkolili, razkosali in porazili sovražnikovo skupino ter ji preprečili umik na zahod, da bi se nato predala Američanom.

Operacija naj bi se začela 7. maja, vendar je 5. maja v Pragi izbruhnila vstaja. Češki nacionalni svet, ki jo je vodil, je po radiu zaprosil Sovjete za čimprejšnjo pomoč. Zaradi tega je bila ofenziva prestavljena na dan prej.
"Napeto tišino na fronti so prekinili gromki izstrelki "katjuš". Artilerijski sistemi vseh kalibrov so se nanje odzvali usklajeno," se je 6. maja zvečer spominjal poveljnik 5. gardne armade general Aleksej Žadov: "Do konca artilerijske priprave se ognjeni tornado ni umiril, temveč je pridobival na jakosti in uničevalni moči. Počasi je prodiral globoko v sovražnikovo obrambo in pometal vse, kar mu je prišlo na pot: človeške sile in opremo sovražnika, orožje, zaklonišča, komunikacijske objekte, poveljniške in opazovalne točke. Po tem so tanki in pehota odločno napadali sovražnika vzdolž celotne fronte."

Topniška baterija v bližini Prage

Sputnik

Vojaki 1. ukrajinske fronte so prvi prevzeli ofenzivo; v prvi noči so prodrli 10-12 km v sovražnikovo obrambo. "V normalnih razmerah bi bili lahko povsem zadovoljni z doseženim," je v svojih spominih zapisal maršal Konev: "Toda glede na razmere v Pragi, ko je bila vsaka ura dragocena, sem zahteval ... večji tempo ofenzive. Pehota je imela nalogo, da v naslednjih 24 urah prehodi 40-45 kilometrov, tankisti pa 50-60 kilometrov. Naročeno jim je bilo, naj napredujejo podnevi in ponoči, ne glede na utrujenost ali kakršne koli ovire.

Aleksander Ustinov/MAMM/MDF/russiainphoto.ru

Sovražnik se je poskušal upreti napredujoči Rdeči armadi, izvajal je protinapade, miniral teren, razstreljeval mostove ter čez ceste metal pokvarjene tanke in tovornjake. Kljub temu je enotam vseh treh front uspelo prebiti sovražnikovo obrambo v vsej njeni dolžini, premagati Rudno gorovje, zavzeti Dresden in priti do oddaljenih pristopov k Pragi.

Po podpisu akta o brezpogojni kapitulaciji Nemčije v Reimsu 7. maja sovražna skupina ni položila orožja, temveč se je začela prebijati proti zahodu. "Schernerjevi nameni so bili, da se z nami bori do zadnje priložnosti, v kritičnem trenutku pa bi se nam izmaknil in kapituliral pred tistimi, s katerimi ni bil v vojni," je zapisal Konev.

Naj vojaki malo spijo

Georgij Lipskerov/MMF/russiainphoto.ru

In čeprav je samemu general-feldmaršalu uspelo priti do Američanov (konec maja ga bodo predali ZSSR), to večinoma ni uspelo njegovim enotam. 9. maja ob 4. uri zjutraj je po hitrem 80-kilometrskem pohodu 10. gardni tankovski korpus 4. gardne tankovske armade 1. ukrajinske fronte prvi prodrl v Prago. Kmalu so se k mestu približale tudi sile drugih front. Z zavzetjem prestolnice so bile Nemcem odrezane poti za umik na zahod.

"Čehi so nas krasno sprejeli," se spominja voznik tanka Vasilij Moskalenko: "Dečki so kot na ukaz stekli k tankom z vedri hladne vode. Za nas je bila po pohodu kot med. Prišli so do vsakega tanka in ga pogostili. V tistih dneh je že cvetel španski bezeg, ki so ga v šopkih razdelili vsakemu tankistu. Ljudje od malih do velikih so kričali od veselja in nas stiskali za roke. Poljubljali so nas in objemali. 

Velika domovinska vojna 1941-1945. Začetek maja 1945. Zaradi praške ofenzivne operacije so sovjetske enote osvobodile Češkoslovaško. Prebivalci pričakujejo sovjetske vojake s cvetjem.

Sputnik

8. maja (9. maja po moskovskem času) je bila v berlinskem predmestju Karlshorst ponovno podpisana nemška predaja, s čimer se je končala vojna v Evropi. Kljub temu so se spopadi nadaljevali. Rdeča armada je preganjala posamezne skupine nasprotnika, ki so se skušale prebiti do zahodnih zaveznikov.

Premik 63. čeljabinske tankovske brigade proti Pragi. Datum snemanja: maj 1945. Po kapitulaciji Nemčije je 63. čeljabinska tankovska brigada dobila ukaz za odhod na pomoč Pragi.

Državni zgodovinski muzej Južnega Urala/russiainphoto.ru

Enote 1. in 2. ukrajinske fronte so 10. in 11. maja pri Chemnitzu, Plznu in Karlovih Varih prišle v stik z ameriškimi enotami. Skupaj so se celo borile proti Nemcem. Pri vasi Slivice so sovjetske enote ob artilerijski podpori ameriške 3. armade premagale grupacijo SS Gruppenführer Karla Friedricha von Pückler-Burghausa, ki so jo blokirali češkoslovaški partizani.

Med praško ofenzivno operacijo je Rdeča armada premagala zadnjo veliko nemško grupacijo in zajela več kot 850 tisoč vojakov, med njimi 60 generalov. Neodpravljive izgube sovražnika so znašale nekaj deset tisoč oseb, sovjetskih je bilo 11 tisoč.

Vojaki tankovske čete gardnega nadporočnika Sotnikova na ujetih nemških 'Panterjih' v bližini Prage

Sputnik

Maršal Ivan Konjev je v svojih spominih " Leto petinštirideset" zapisal: "Ko obiščem Olšansko pokopališče v Pragi, kjer je pokopan pepel naših vojakov in častnikov, padlih med praško operacijo, z žalostnim občutkom berem na s cvetjem okrašenih nagrobnikih datum "9. maj". V bistvu se je vojna že končala, ti možje pa so umrli tukaj na obrobju Prage, ko je vsa naša država že slavila zmago, umrli so v zadnjih bojih s sovražnikom in neustrašno izpeljali podvig do konca.

Velika domovinska vojna 1941-1945. Osvoboditev Češkoslovaške izpod nemških fašističnih okupatorjev. Ujetniki Hitlerjeve vojske ob razbiti vojaški opremi.

Fjodor Levšin/Sputnik

Preberite zgodbo o legendarnem ostrostrelcu, ki je dosegel Berlin po svoji smrti

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.