Baronica Wrangel dolgo ni mogla pobegniti pred "temi zvermi" v tujino

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Medtem ko se je njen sin boril proti "rdečim" na jugu države, je baronica Wrangel živela v Petrogradu (Sankt Peterburgu). Iz Rusije ji ni uspelo pravočasno pobegniti, zato se je morala zaposliti kot raziskovalka v Mestnem muzeju v Aničkovem dvorcu.

"Kljub vsem grozotam življenja in mojemu posebno občutljivemu osebnemu položaju sem po nekem čudežu preživela," se je spominjala Marija Dmitrijevna. - Živela sem pod svojim priimkom, ni ga bilo mogoče spremeniti, saj me je poznalo veliko ljudi. Toda v skladu z delovno knjižico, ki mi je nadomestila potni list, sem bila vpisana kot: gospodična Wrangel, pisarniška uradnica".

General Wrangel nikakor ni bil zadnja osebnost v protibolševističnem gibanju, saj je poveljeval divizijam, korpusom in celo armadam.

Kljub temu sovjetske oblasti proti njegovi materi niso sprejele nobenih sankcij. Medtem ko so bili v istem času aretirani številni sorodniki manj pomembnih belogardistov.

Položaj za baronico se je spremenil aprila 1920, ko je Pjotr Wrangel prevzel naziv "vladar in vrhovni poveljnik oboroženih sil v južni Rusiji". Njegovo ime se je začelo pogosto pojavljati v sovjetskih časopisih, na stenah hiš pa so se pojavile karikature in razglasi za zatrtje "belogardističnega demona". 

Oblasti se Marije Dmitrijevne še vedno niso dotaknile, vendar se je odločila, da to ne bo trajalo dolgo. Prijatelji so ji pomagali, da se je preselila v predmestje Petrograda, kjer je nekoč živela pod imenom umetnice Veronelli.

Konec oktobra 1920 je baronica Wrangel izkoristila priložnost in pobegnila "pred temi zvermi" na Finsko. Nekaj tednov pozneje je njen sin z ostanki poražene vojske za vedno zapustil Rusijo.

Kako se je potomec Puškina in Aleksandra II. boril proti Rusiji?