Po njegovih besedah je sovjetski vodja leta 1952 organiziral vrsto sestankov, na katerih so razpravljali o možnostih izsuševanja Kaspijskega morja za učinkovitejše rudarstvo.
Ideja takrat ni bila nič posebnega, niti malo nora ali fantastična. Morsko rudarjenje je bilo še v povojih, samo morje pa je bilo zaprto vodno telo brez neposredne povezave s svetovnimi oceani.
Serov ni bil prisoten na teh sestankih, vendar mu je o njih poročal Sergej Žuk, vodja oddelka za projektiranje in raziskovanje hidrotehničnih del (Gidroprojekt). Prav njemu je sovjetski voditelj naročil, naj "pripravi predloge in izračune o tem, kako in v kakšnem časovnem okviru bi lahko izsušili Kaspijsko morje".
Med razpravami je prvi namestnik predsednika Sveta ministrov ZSSR Anastas Mikojan voditelju ugovarjal, da bo država ostala brez črnega kaviarja, ki ga izvaža po vsem svetu za tujo valuto. "Razmišljaš z merkantilističnega stališča, mi pa potrebujemo nafto," mu je ostro odgovoril Stalin.
Na koncu je Žuk predstavil svoje izračune v presojo "očetu narodov". Po njih se je izkazalo, da je za preusmeritev in distribucijo rek treba zgraditi sistem kanalov in jezov. Ta postopek bi trajal do pet let in bi stal velikansko vsoto 10 milijard rubljev.
Vendar bi se tudi v tem primeru morje napolnilo zaradi padavin, zato bi bilo treba organizirati črpanje vode. Pod temi pogoji bi bilo popolno izsuševanje dna mogoče šele v 16-17 letih.
"Tovariš Stalin je prisluhnil in rekel: "Najbrž se ne splača," je zapisal Serov. "Vsi so ga podprli, kot takrat, ko je rekel 'izsušiti'."
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.