Kaj se je zgodilo s Puškinovimi potomci?

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Tragično življenje najstarejše hčerke

Marija se je rodila leta 1832 v Sankt Peterburgu. Vsi naokoli so govorili, da je deklica kopija svojega očeta. Tudi pesnik sam je imel glede tega dvoumne občutke, saj mu, kot je sam priznal, "arabska grdota" njegovega videza (Puškinov prednik je bil namreč Etiopijec) ni bila po godu. Kljub temu je znano, da je imel svojo hčerko zelo rad.

Portret Aleksandra Puškina, 1836, slikar Pjotr Sokolov; Portret Natalije Gončarove, 1831, slikar Aleksander Brjullov.

Javna domena

Bila je edina od otrok, ki se je dobro spominjala Puškinove smrti v usodnem dvoboju, ob smrti je bila stara pet let. Drugi bratje in sestre so bili še premajhni, da bi se spomnili. Marija je bila ponosna na svojega očeta in ga je imela za vzor moškosti in nadarjenosti. Negovala je spomin nanj in se udeleževala vseh prireditev, posvečenih pesniku.

Portret Marije Aleksandrovne Puškine. Umetnik Ivan Makarov. 1849.

Vseruski Puškinov muzej, Sankt Peterburg

Po očetovi smrti je družina Puškin živela v revščini. Kljub temu da je bil pesnik plemič in slaven že za časa svojega življenja, je za seboj pustil ogromne dolgove: to niso bili le kvartopirski dolgovi, ampak tudi računi za storitve krojačev, trgovcev, pekov in tako naprej. Družina je vodila aristokratski način življenja, ki je presegal njene zmožnosti. Po Puškinovi smrti je njegove dolgove poplačal car, vendar je družini še vedno primanjkovalo denarja. Natalija Gončarova se je za celih sedem let s štirimi otroki v naročju preselila k materi in bratu na posestvo Polotnjanij Zavod. Tam je sicer živela precej samotarsko življenje, vendar pri tem ni zanemarila otrok. Zato je Marija odlično znala francosko in nemško, odlično igrala klavir in znala risati.

Starejša ko je bila Marija, bolj prefinjenega videza je bila. Sčasoma je v plemiškem krogu pridobila sloves zavidljive lepotice in postala dvorna dama žene Aleksandra II. Njena eleganca je očarala tudi pisatelja Leva Tolstoja, tako da je Marija postala celo prototip Ane Karenine iz istoimenskega romana.

Marija Aleksandrovna Gartung, rojena Puškinova. Portret Ivana Makarova, 1860 (?)

Muzej L. N. Tolstoja, Moskva

Marija se je poročila pri 28 letih - privolila je v ponudbo generalmajorja Leonida Gartunga. Ta je bil direktor carske tovarne konj v Tuli in Moskvi, pripadal je znani plemiški družini in imel velike možnosti za kariero. V zakonu sta bila resnično srečna. Zakonca sta v svoji hiši nenehno prirejala razkošne "čajanke". Vendar se je družinska idila nenadoma prekinila: leta 1877 je bil Leonid po krivici obtožen poneverbe, nakar je neposredno v sodni dvorani storil samomor.

Čeprav so pozneje našli pravega krivca in je bil Leonid posmrtno oproščen, se Marija ni in ni mogla potolažiti. "Ko je umrl, je odpustil svojim sovražnikom, jaz pa jim ne odpuščam," je zapisala v enem od svojih pisem. Skupaj sta živela 17 let.

Leonid Gartung

Javna domena

Po smrti soproga je Marija ostala brez sredstev za preživljanje. Uspelo ji je prepričati carja Aleksandra II. da ji je dal materialno podporo - spomnila ga je na pismo Nikolaja I. Puškinu, v katerem je ta obljubil, da bo poskrbel za njegovo družino. Mariji je bila nato dodeljena pokojnina v višini 200 rubljev. Z njo se je lahko naselila v Moskvi, vendar je tudi ta denar ni mogel izvleči iz revščine. Po revoluciji leta 1917 so bili Marijini sorodniki na različnih koncih države, zato ji ni mogel nihče pomagati. Leta 1918 je novo vlado prosila za pokojnino, od katere bi lahko živela spodobno, in odobrili so ji 1000 rubljev na mesec.

Toda Marija Gartung tega denarja ni nikoli videla - leta 1919 je umrla od lakote čisto sama v svoji majhni sobici. To se je zgodilo, še preden je birokratski stroj uspel končati postopek in ji izplačati tako nujno potreben denar.

Kaj pa se je zgodilo z drugimi otroki?

Н. I. Friesengof. Otroci Aleksandra Puškina. 1839. Risba.

Javna domena

Aleksander Puškin in Natalija Gončarova sta imela poleg Marije še tri otroke - Natalijo, Aleksandra in Grigorija. Vendar je njihova starejša sestra živela najdlje.

Natalija Aleksandrovna

Natalija Aleksandrovna Merenberg, roj. Puškina. Foto: G. Steinberg

Javna domena

Natalija je skoraj polovico svojega življenja preživela v tujini na Madžarskem, kjer je poskušala razrešiti svoj nesrečni zakon z Mihailom Dubeltom, s katerim se je poročila pri 17 letih. V upanju, da bo zaslužila nekaj denarja za življenje, je s pisateljem Ivanom Turgenjevom poskušala objaviti Puškinova pisma, vendar ne javnost ne družina, ki sta jo zastopala brata Aleksander in Grigorij, te pobude niso podprli - mnogi so takšen korak označili za "vulgarnost" in poskus okrnitve avtoritete velikega pesnika. Dejstvo je, da je bila objava pesnikovih pisem po mnenju družbe prezgodnja in je bila videti kot demonstracija "gospodinjske navlake".

Natalija Puškina. Umetnik Ivan Makarov. 1849.

Vseruski Puškinov muzej, Sankt Peterburg

Po ločitvi se je Natalija poročila z nemškim princem Nikolausom Wilhelmom Nassauskim, s katerim je živela do konca življenja. Umrla je leta 1913 zaradi embolije, bolezni, pri kateri se v krvi znajdejo tujki, na primer bakterije, in zamašijo krvne žile. Natalija je za časa svojega življenja rodila šest otrok - tri od vsakega moža.

Aleksander Aleksandrovič

Aleksander Aleksandrovič Puškin, 1851, Lanskoj N.P.

Javna domena

Najstarejši sin je svoje življenje posvetil vojski in mu je uspelo doseči naziv generala konjenice. Njegova prva žena je bila Sofja Lanskaja - bila je sirota in je bila vzgojena v plemiški družini Lanskoj. Z njo sta imela 11 otrok.

Aleksander Aleksandrovič Puškin leta1913

Javna domena

V drugem zakonu z Marijo Pavlovo je imel Aleksander še dva otroka. Umrl je leta 1914 v vasi Maloje Ostankino pri Moskvi v starosti 81 let.

Grigorij Aleksandrovič

Najmlajši sin Grigorij je tako kot njegov starejši brat sprva delal vojaško kariero, vendar je na koncu postal mirovni sodnik. Po zgledu starejše sestre Marije je gojil spomin na očeta in celo uredil njegovo delovno sobo na družinskem posestvu v Mihajlovskem. Ta soba je v nekaterih podrobnostih spominjala na Oneginovo delovno sobo in je bila pravzaprav eden prvih spominskih kotičkov, ki so ovekovečili spomin na Aleksandra Puškina. Grigorij je kasneje podaril celotno očetovo knjižnico Rjumjancevskemu muzeju.

Grigorij Puškin. Portret Ivana Makarova, 1884 (iz originala 1852-1853).

Regionalni muzej likovnih umetnosti v Rostovu na Donu

Umrl je leta 1905 na posestvu svoje žene Varvare Moškove v Markutju pri Vilni (današnja Vilna). Grigorij in Varvara sta imela v zakonu štiri otroke.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.