Časopis "Omskaja pravda" je 25. februarja 1942 objavil pismo šestletne Ade Zanegine iz Smolenske regije, ki je bila z mamo evakuirana v Sibirijo.
Deklica je pisala, da je hranila denar za punčko, vendar se je odločila, da ga bo namesto tega namenila za izdelavo tanka. Ada je pozvala vse otroke, naj storijo enako. "Poimenujmo ga 'Maljutka' (dobesedno 'Malček', op. ur.). Ko bo naš tank premagal Hitlerja, se bomo vrnili domov," je pisalo v pismu.
Poziv je sprožil močan odziv med omskimi otroki. V pismih, ki so pristala v uredništvu, so pisali, da sanjajo o vrnitvi v domače kraje in da so za tank pripravljeni dati vse svoje prihranke. "Naj naši očetje razbijajo naciste s tanki, zgrajenimi z našimi prihranki," je zapisal Šura Homenko.
Na koncu je za to neverjetno zgodbo izvedel tudi Stalin: "Prosim vas, da predšolskim otrokom iz Omska, ki so zbrali 160.886 rubljev za gradnjo tanka Maljutka, izročite moje tople pozdrave in zahvalo Rdeče armade."
Spomladi leta 1942 je s tekočega traku zapeljal lahki tank T-60, zgrajen na stroške otrok. Voznik tanka Maljutka je postala Jekaterina Petljuk, ena redkih ženskih tankistk v sovjetski vojski.
Maljutka se je uspešno borila s sovražnikom v Stalingradu, vendar je morala Petljukova poleti 1943 preiti na drugo bojno vozilo. Sledi tanka so se izgubile, vendar je po nekaterih poročilih dosegel Prago ali Berlin.
Trideset let po zmagi nad nacisti so omski šolarji v kupu starih časopisov našli pismo male Ade. Navdušeni nad to zgodbo so se odločili organizirati srečanje med Adelijo Zanegino in Jekaterino Petljuk. "Dve gospodarici tanka" sta se srečali 19. maja 1975 v Omsku.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
