Edini sovjetski general, ki ga je v drugi svetovni vojni ujela finska vojska

Zgodovina
BORIS JEGOROV
Finske enote, ki so se borile na strani nacistov, so obkolile sovjetsko 43. pehotno divizijo v bližini Viborga. To se je zgodilo konec avgusta 1941, v najmračnejšem obdobju druge svetovne vojne za ZSSR.

Med poskusom preboja je bil ujet poveljnik divizije generalmajor Vladimir Kirpičnikov.

Poveljniki Rdeče armade tako visokega ranga še niso do tedaj bili v rokah Fincev (in tudi ne bodo več). Na Finskem so to dejstvo na široko objavili v tisku in o njem posneli celo dokumentarni film.

Med zaslišanji je Kirpičnikov sovražniku razkril tajne podatke o bojnih operacijah svojega diviziona in celotne Viborške skupine Rdeče armade. Napisal je tudi več zapiskov, v katerih je kritiziral razmere za življenje v Sovjetski zvezi in sistem bojnega usposabljanja v državnih oboroženih silah.

"Ko sem bil v ujetništvu, sem bil moralno potrt in ker sem izgubil vero v bojne sposobnosti Rdeče armade, sem verjel, da bo zmaga na strani Nemčije in Finske," - je pozneje med zaslišanji, ki so jih opravili sovjetski preiskovalci, priznal general.

Hkrati je Kirpičnikov kategorično zavrnil aktivnejše sodelovanje s finskimi varnostnimi službami in celo vodenje protisovjetskega gibanja na Finskem. Sčasoma so Finci izgubili zanimanje zanj in ga decembra 1941 poslali v taborišče za vojne ujetnike.

Po umiku Finske iz vojne jeseni 1944 se je general vrnil v domovino. Zavrnil je ponudbe, da bi ostal v državi ali odšel na Švedsko.

V Sovjetski zvezi so Kirpičnikova obtožili izdaje domovine in ga poslali v zapor. General je priznal krivdo zaradi izdaje vojaških skrivnosti, zavrnil pa je obtožbe o prostovoljni predaji in sodelovanju s sovražnikom.

Vojaški poveljnik je bil 28. avgusta 1950 spoznan za krivega, obsojen na smrtno kazen z odvzemom državnih odlikovanj in vojaškega čina ter še isti dan ustreljen. Nikoli ni bil rehabilitiran.

Zakaj Stalin ni priključil Finske med drugo svetovno vojno?