"Lenin je bil fizično vzdržljiv in močan človek. Njegova krepka postava, močna ramena, kratke, a močne roke - vse na njem je izražalo pretirano moč. [...] Če ne bi imel Vladimir Iljič železnega zdravja, ne bi preživel hudih ran, ki so bile posledica poskusa atentata," je zapisal Nikolaj Semaško, ljudski komisar za zdravje.
Vladimir Lenin, ki običajno ni pil nič močnejšega od piva in ni kadil, je dejansko vse življenje skrbel za svoje zdravje. Njegov najljubši šport je bilo kolesarjenje. Z njim se je seznanil v Moskvi leta 1894, ko si je Mark Elizarov, mož Leninove starejše sestre, kupil to takrat zelo popularno vozilo.
Ilustracija moškega kolesa Hyslop v katalogu
Javna domenaLeta 1903 se je Iljiču, ki je bil že navdušen kolesar, v Ženevi zgodila prva resna nesreča - pri polni hitrosti je trčil v tramvajske tire, zlomil kolo in si poškodoval oko. Vendar Lenin ni opustil svojega hobija. Boljševik Grigorij Zinovjev se je spominjal: "Kolikokrat nas je Vladimir Iljič v Parizu s kolesom peljal 50-70 vrst (stara dolžinska mera, približno 1 km, op. ur.) samo zato, da bi se okopali in sprehodili po slikovitem bregu čudovite reke. Stopetdeset vrst dolg izlet s kolesom do čudovitega francoskega gozda, da bi nabrali šmarnice, je veljal za nekaj povsem običajnega".
Nadežda Krupska je leta 1910 pisala Leninovi materi iz Francije: "Ta teden sva se vozila s kolesi do onemoglosti. Opravila sva tri izlete po 70-75 kilometrov, prevozila sva tri gozdove, bilo je zelo lepo. Volodja ima strašno rad takšne izlete, da kreneva ob 6-7 uri in se vrneva pozno zvečer". Žal v spominih ni navedeno, kakšne znamke koles sta imela Lenin in njegova žena.
Vladimir Lenin in Nadežda Krupskaja v Gorkih
Vladimir Loboda/MAMM/MDF/russiainphoto.ruIstega leta je Lenin doživel nesrečo pri srečanju z avtomobilom: "Peljal sem se iz Juvisyja in avto mi je povozil kolo (sam sem uspel sem odskočiti). Ljudje so mi pomagali zapisati registrsko številko in mi predstavili priče. Prepoznal sem lastnika avtomobila (vikonta, naj bo preklet) in zdaj ga tožim prek odvetnika. (...) Upam, da bom zmagal," je zapisal Vladimir Iljič. "Tako sem se srečal z dialektiko," se je po tem dogodku šalil Lenin, "sedel sem na kolo in skočil s kupa starega železa.
Stalinova hči Svetlana Alilujeva se je spominjala: "Biljard, kegljišče, gorodki (vrsta ruske igre, podobne biljardu, op. ur.) - vse, kar je zahtevalo ostro oko - so bili športi, ki so bili na voljo očetu. Nikoli ni plaval, saj preprosto ni znal, ni maral sedeti na soncu in je užival le v sprehodih po gozdu, v senci".
Stalin igra gorodki. Začetek dvajsetih let 20. stoletja. Fotografija iz osebnega arhiva E. Kovalenka.
SputnikNa vrtu Stalinove bližnje dače v Kuncevu je bilo igrišče za gorodki (podobno igrišču za golf, op. ur.). Maršal Ivan Konev se spominja: "Po kosilu smo včasih igrali igro gorodki. Stalin ni slabo igral gorodki, metal je nekako čudno, s frcanjem, a spretno izbil figure. Stalinov osebni stražar Aleksej Ribin je zapisal: "vsi člani politbiroja so pogosto igrali svoje najljubšo igro gorodki. Bili so zelo spretni! Stalin je najraje igral v parih z Altšulerjem ali Pomerancevom - odličnima telovadcema. Pomoč pri njegovi igri in igri Molotova, Kaganoviča ali Vorošilova je bila strogo prepovedana. Poraženci so sami pobirali raztresene od udarcev gorodki in skrbno polagali ustrezne figure.
Druga Stalinova strast je bil biljard. Maršal Konev je zapisal, da je "pri biljardu igral zelo dobro, z mirnimi natančnimi udarci, nikoli ni udarjal močno, skrbno je meril. V Bližnji dači v Kuncevu se biljardna soba nahaja v ločeni stavbi, ohranjena pa je tudi izvirna miza, na kateri je igral Stalin.
Sovjetski šport je v času Leonida Brežnjeva doživel razcvet hokeja, ki ga je imel generalni sekretar zelo rad. Toda s katerim športom se je ukvarjal sam Brežnjev? Leonid Brežnjev, živi simbol obdobja stagnacije, je bil strasten lovec, voznik in plavalec.
Leonid Brežnjev, generalni sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije SZ in predsednik predsedstva Vrhovnega sveta ZSSR, se kopa v bazenu na državni dači Glicinija v vasi Nižnaja Oreanda. Natančen datum nastanka fotografije ni znan.
Vladimir Musaeljan/TASSVladimir Medvedjev, Brežnjev osebni stražar, se je spominjal, da se je "Leonid Iljič pogosto in dolgo kopal. Plaval je tudi do dve uri in pol. Vsi varnostniki so zmrzovali v vodi, on pa je še vedno plaval. Po takih plavanjih, ko so prišli iz vode, so varnostniki prosili zdravnika za alkohol, Leonid Iljič pa je šel bodisi pod vročo prho bodisi v bazen, kjer je bila veliko toplejša voda.
Leonid Brežnjev med počitnicami na lovski kmetiji v Zavidovu.
Vladimir Musaeljan/TASSLeonid Brežnjev je bil tudi strasten voznik. Med obiskom v Združenih državah Amerike je predsednik Richard Nixon Brežnjevu podaril temno modri Lincoln Continental. Nixon se je spominjal, da se je Brežnjev odločil darilo preizkusiti kar na cestah predsedniške rezidence v Camp Davidu: "Na nekem mestu je bil zelo strm spust z živo obarvanim znakom in napisom 'Počasi, nevaren zavoj'. Tudi ko sem tukaj vozil športni avtomobil, sem pritiskal na zavoro pri vožnji navzdol. Brežnjev je vozil s hitrostjo več kot 50 milj (80 kilometrov) na uro, ko smo se bližali spustu. Nagnil sem se naprej in rekel: "Počasi navzdol, počasi navzdol", vendar me ni poslušal. Dosegla sva konec spusta, in naenkrat so zacvilile gume, ko je ostro pritisnil na zavore in obrnil. Po vožnji mi je Brežnjev rekel: "To je zelo dober avto. Zelo dobro pelje." "Vi ste odličen voznik," sem mu odgovoril. "Sam nikoli ne bi mogel zaviti na tem mestu pri takšni hitrosti, s katero ste vozili."
Leonid Brežnjev med počitnicami na lovski kmetiji v Zavidovu.
Vladimir Musaeljan/TASSČe bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
