Ta sovjetski pilot se je v drugi svetovni vojni boril brez roke!

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

5. julija 1943, na samem začetku bitke za Kursk, se je bojno letalo La-5 Ivana Leonova znašlo pod močnim sovražnikovim ognjem. "Začutil sem, da me je opekla leva roka, nato pa je otrpnila. Nisem je mogel premakniti, ničesar," se je spominjal pilot.

Osebni arhiv

Ranjeni Leonov je s padalom skočil iz gorečega letala. Uspešno je pristal, vendar mu roke ni bilo mogoče rešiti - v bolnišnici so mu jo amputirali skoraj do ramenskega obroča.

Sovjetsko bojno letalo Lavočkin La-5 "Rdeči 66" 21. polka bojnega letalstva

Arhivska fotografija

Toda pilot ni nameraval zapustiti letalstva. Spomladi leta 1944 je razvil duralno protezo za levo ramo. Zadostoval je že rahel premik rame, proteza pa je za potrebno količino premaknila ročico za upravljanje plina.

Leonov je dosegel, da so mu ponovno zaupali upravljanje letala. Res je, ne hitrega bojnega letala, pač pa "nebeško počasi premikajoče se" - večnamensko dvokrilno letalo U-2 (Po-2).

Vojaki, ki med veliko domovinsko vojno na krovu večnamenskega letala U-2 prenašajo ranjenca v zaledno bolnišnico

Leonid Velikžanin/TASS

Z njim je prevažal štabna poročila, dostavljal pošto in tiskane publikacije na frontno črto, evakuiral ranjence, letel za sovražnikove linije k partizanom. Med enim od poletov ga je v nogo ranil mitraljez.

Po neverjetni vrnitvi na nebo je višji poročnik Ivan Leonov opravil 52 bojnih poletov. Zmago je doživel v bližini Königsberga (zdaj Kaliningrad). Med njegovimi vojaškimi odlikovanji so medalja "Za hrabrost" in trije redovi Rdečega prapora.

Ponirovski zgodovinski in spominski muzej

Leta 1995 je Leonov prejel naziv junaka Ruske federacije.

Preberite o najboljših sovjetskih zračnih asih, ki so v vojni sestreljevali Nemce in celo Američane!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.