Aljona, poročena s Turkom
Poročila sem se zato, ker je samo on imel zares resne namere, kar je tudi stalno dokazoval. Ruski moški, s katerimi sem se dobivala, so radi veliko govorili, redko pa svoje besede tudi udejanjili. Moj mož pa je bil aktiven, enostavno nisem dojela, kaj se mi dogaja. Zelo je zabaven. Zame je najpomembnejše to, da me nekdo uspe nasmejati tudi takrat, ko mi ni do smeha.
Natalija, poročena z Avstralcem
Andyja nisem izbrala zato, ker je Avstralec. V bistvu sploh ne vidim večje razlike med njim in mojim bivšim fantom. Enostavno drug drugemu odgovarjava. Srečala sem tudi že simpatične Ruse in odvratne Avstralce, tako da menim, da človeški značaj ni odvisen od kraja, kjer živi. Vsekakor pa obstaja ena stvar, ki je vidna posledica feminizma – tukaj v Avstraliji dejansko nihče ne deli opravil na moška in ženska.
Kot drugo pa tukaj obstaja navada, da moški v lokalu ali restavraciji plačajo dekletu pijačo ali večerjo. Očetje zmeraj spremljajo svoje otroke na sprehode, v šolo ipd. To je lepo videti.
Alina, v zvezi z Nemcem
Nikoli nisem posebej hrepenela za tujcem. Mislim, da ljudje ne bi smeli verjeti stereotipom. Moj fant iz Nemčije občasno pušča svoje umazane nogavice po spalnici, vendar je po duši trikrat boljši od ruskih moških.
Sandra, poročena s Francozom
Če sem iskrena, sem bila že kot otrok prepričana, da bom živela v tujini, ko odrastem. Ne vem zakaj, ampak med potovanjem po Italiji me je ta dežela z nečim privlačila. Začela sem se učiti italijanščino in odšla na študij v Rim. Mimogrede, nikoli nisem poskušala iskati fanta v tujini – verjetno je to usoda. Bodočega moža sem spoznala v Moskvi na delovnem mestu. Privlačila me je njegova duhovitost. Je preprost, pozitiven in se ne posmehuje, česar v krogu svojih ruskih prijateljev nisem bila navajena. Zna se pošaliti na svoj račun, kar mu omogoča, da stvari dojema takšne kot so. Danes v bistvu ruske moške dojemam kot tujce. Nič nimam proti njim, so veseli in z njimi se je lepo družiti, vendar so mi Francozi bližje.
Natalija, poročena z Nemcem
Seveda, obstajajo določene razlike v mentaliteti, vendar živiva v Nemčiji in sem se že davno asimilirala. Svojega moža ne dojemam kot tujca in nikoli nisem imela želje, da bi se poročila s tujcem. Z možem meniva, da sva si enaka, in da imava enak pogled na stvari, ko so na primer finance ali gradnja hiše. Slišala sem, da se v Nemčiji babice in dedki ne brigajo toliko za svoje vnuke, kot v Rusiji, vendar do zdaj nisem videla še nobenega dokaza, da je temu res tako.
Marija, poročena z Nizozemcem
Menim, da nacionalnost nima značaja. Enostavno je pač tako naneslo, da sem spoznala Nizozemca, ki je bil idealen. Dojela sem, da je zelo lahko najti majhne razlike z nekom, ki pripada moji kulturi in se od njega posledično odtujiti, po drugi strani pa je zelo lahko najti majhne skupne točke z nekom iz popolnoma drugega okolja in se mu zelo približati.
Aleksandra, poročena z Avstrijcem
Ralf mi ni odpiral vrat niti mi ni poklanjal ogromnih šopkov cvetja. Kadar je prišel k meni na obisk, mi ni pustil da kuham in pospravljam stanovanje. Bila sem šokirana. Po preživeti skupni noči sem mu prinesla kozarec vode in mu pridržala glavo, ko je pil. Rekel je, da mu še nihče ni tako držal glave, jaz pa sem bila presenečena nad njegovo izjavo. Zaprosil me je, organiziral poroko in zagotovil vse dokumente za moj odhod v Avstrijo. On je sveti človek!
Ne vem, zakaj se Rusinje poročajo s tujci – v mojem primeru je to bila ljubezen! In, če sem iskrena, menim da v Rusiji ne bi našla moškega, kot je on. In kako rad ima najino hči! To je resnično nekaj posebnega. Lahko sedim v lokalu, medtem ko se on z njo igra. Nikoli se ne pritožuje, ko počivam.
Preberite še:
Yulia Shmidt, ruska organizatorka porok: "Ljudje si danes še vedno želijo reči usodni da"