Obračun s pestmi po rusko: 9 korakov do zmage v masovnem pretepu

1. Počakaj na praznike

Tradicionalne boje s pestmi so običajno organizirali v času velikih praznikov, še posebej za novo leto in na Maslenico (teden pred velikim postom), vsekakor pa pred začetkom poljedelske sezone, na simbolnem prehodu iz starega v novo življenje.

Zgodovinarji se strinjajo, da so poganski pretepi simbolizirali boj med starim in novim življenjem. Sodelujoči so se razdelili v dve skupini, obstajali pa so tudi boji mož na moža kot vrsta ogrevanja pred glavnim dogodkom.

2. Poznaj svoje pravice

Ruska pravoslavna cerkev je bila vedno proti pretepom zaradi poganskih korenin. Tudi država je uradno obsodila takšna dejanja, vendar je zamižala na eno oko, saj so bili takšni pretepi pomemben način priprave moške populacije na vojaške boje.

Cerkev je v 17. stoletju zahtevala, da se masovni pretepi z zakonom prepovejo, vendar je senat zahtevo zavrnil, saj je menil, da gre za zdravo moško tradicijo in bi prepoved preveč razburila ljudi. Čuvaji redu niso mogli storiti prav ničesar, ko je začelo 500 ljudi udarjati en po drugem.

3. Sestavi svojo ekipo

Boji s pestmi so se običajno odvijali pozimi na zaledenelem jezeru ali v toplejših mesecih na travniku. Najpriljubljenejši so bili tisti masovni, tabor proti taboru, ali kot Rusi rečejo "zid na zid". Tabore so lahko predstavljale leva in desna stran vasi ali pa kar celotni sosednji vasi.

V mestu so bili pogostejši boji med obrtniškimi cehi - mesarji proti čevljarjem ali delavci ene tovarne proti drugi. V 19. stoletju ste na ta način z lahkoto dobili delo. Lastniki tovarn so z veseljem zaposlovali močne ljudi, ki so se dokazali v pretepu. Premagati delavce konkurenčne tovarne je bila velika čast.

4. Taktika

Vsak zid oz. tabor je imel svojega vodjo, človeka, ki je zbral borce na predvečer boja in razmišljal o taktiki. Med bojem je vodja spodbujal svojo skupino in uporabljal izdelano taktiko, medtem ko se je tudi sam boril.

5. Spi, jej in se primerno obleci

Pretep s pestmi ni zahteval kakšnega posebnega treninga. Izkušnje ste lahko pridobili zgolj s prakso. Dan pred dogodkom so si ljudje privoščili banjo, se dobro naspali in najedli, izogibali pa so se alkoholu. Vsi so dogodek jemali zelo resno in se zavedali, da lahko kdo tudi umre. Da bi ublažili udarce, so nosili kape in rokavice.

Pretepe so gledali vsi prebivalci vasi. To je bil pravi praznik - prodajali so hrano, pijačo, peli in igrali. Prihajali so tudi plemiči iz bližnjih mest, da bi polagali stave.

Nekateri predstavniki aristokracije niso imeli nič proti, če so tudi sami koga udarili s pestjo. Grof Fjodor Rostopčin, moskovski župan v času vojne proti Napoleonu, je treniral angleški boks in se je rad bojeval. Knez Grigorij Orlov, ljubimec Katarine Velike, je bil tudi velik pretepač.

6. Začni v stilu

Tako kot se danes boksarji prebijajo skozi publiko do ringa, tako so se tudi udeleženci bojev s pestmi šopirili po glavni vaški ulici. Nato so se razdelili v dve skupini, se začeli zbadati in obkladati z zmerljivkami. Zvoki harmonike so dvignili moralo. Mladeniči z obeh strani so začeli svoj pretep, priključili so se jim tudi malo mlajši, pravi spektakel pa se je začel, ko so zapele pesti odraslih.

7. Čisti boj

Smisel ruskega boja s pestmi nikoli ni bil v izlivanju besa na druge ali v zmagi za vsakršno ceno. Da bi se izognili tragedijam, so obstajala pravila:

1. Ne udarjaj tistega, ki leži, kleči ali močno krvavi.
2. Ne napadaj gledalcev in mimoidočih.
3. Ne napadaj nikogar, ki ni z obrazom obrnjen proti tebi.
4. Ne dajaj težkih predmetov v rokavice. Če kdo prekrši to pravilo, bi ga pretepli člani njegove skupine, sam pa nikoli več ne bi smel sodelovati v bojih.
5. Tvoje edino orožje je pest. Udarci z nogami in predmeti niso dovoljeni.
6. Sodelujoči ne sme prestopiti na drugo stran, pa čeprav pretep traja celo noč in se nadaljuje še naslednji dan.

8. Čas za odmor

Nekateri prazniki so trajali precej dolgo, zato so si lahko pretepači vzeli odmor in nadaljevali naslednji dan. Boji so se običajno začeli popoldne in z enim ali dvema odmoroma trajali do večera, nadaljevali pa so se naslednji dan. V času odmora so nasprotniki skupaj nazdravili, poklepetali, si odpočili in se smejali na račun pretepa. Pomembno je bilo pokazati, da gre za zdravo zabavo in normalne človeške odnose, ne pa za sovraštvo.

9. Premagaj nasprotnika in se sonči v slavi

Po več prekinitvah je bilo jasno, katera stran je močnejša - to je bil trenutek, ko so slabšo stran lovili in pregnali prav do obrobja vasi, kar je veljajo za dokazano zmago. Nato sta se obe strani zbrali ob hrani in pijači. Zmagovalni skupini so pripadli čast in slava, ženska naklonjenost in spoštovanje starejših. Seveda, samo do naslednjega pretepa.