Kremelj varuje posebna divizija ptic roparic

»V 60. letih je polk, ki je varoval Kremelj v svojih vrstah imel posebno divizijo znano kot »lovci na vrane,« se spominja Kiril Voronin, glavni kremeljski ornitolog. »Naloga vojakov te enote je bila preganjanje vran izpod mansard zgradb v Kremlju, zapirati odprtine in okna ter preprečevati vranam, da prodrejo noter in začnejo delati gnezda. Sploh si ne predstavljate, kakšen boj je to bil!«

Golobi, kavke in vrane, ki so v Moskvi zelo pogoste, znajo oskrbnikom Kremlja povzročati precejšen glavobol. Ptice odnašajo cvetove in semena iz kremeljskih vrtov in prenašajo bolezni. Naslednja težava so, kakopak, njihovi iztrebki. Kremeljski stolpi imajo zapleteno arhitekturno dekoracijo v obliki mnogih strmih kupol, prekritih s ploščicami in zvezdami na vrhovih. Čiščenje teh zgradb je vse prej kot lahko, najbolje pa je zato vrane odganjati preden začnejo delati škodo. V ta namen so kremeljski oskrbniki v 80. letih »rekrutirali« sokole. Ptice roparice pa so bile simbol Kremlja že iz predrevolucijskih časov.

Čas za delo in čas za zabavo

“Italijanski odposlanec Calvucci ob slikanju najljubših sokolov carja Alekseja”, Aleksander Litovčenko (1889)

Wikipedia

 »Poleg dela mora biti tudi nekaj časa za sprostitev,« je leta 1656 v priročniku za oskrbnike sokolov zapisal ruski car Aleksej. S tem je poudaril, da morata biti delo in zabava za predstavnike plemstva enakovredni dejavnosti. Carjeva najbolj priljubljena aktivnost je bila lov s sokoli, kar je bil v tistih časih zelo pogost način preživljanja prostega časa za mnoge vladarje v Evropi in na Bližnjem vzhodu. V Rusijo je prišel v 15. stoletju, s sokoli pa je lovil tudi Ivan Grozni.

Car Aleksej je za svoj hobi v povprečju porabil neverjetnih 120.000 rubljev letno. Za lažjo predstavo – to se je dogajalo v časih, ko je za 10 rubljev bilo možno postaviti že skromno hiško, višji plemiči, ki so posedovali cele vasi in manjša mesta, pa so na leto »zaslužili« tudi do 10.000 rubljev iz naslova davkov, rent in trgovine.

 Car je zaposloval dobro plačane profesionalne sokolje lovce, sam pa je za svoje sokole imel posebne prostore. S pticami se je pogosto odpravil na lov v okoliške moskovske gozdove. Vsako leto je car Aleksej za svoje potrebe nabavil preko 100 ptic. V Moskvi še danes obstajata dve zemljepisni imeni povezani s sokoli, in sicer četrt Sokolniki, kjer so se pred davnimi časi nahajala carjeva najljubša lovišča in četrt Sokolinaja gora, kjer se je nahajalo eno od poslopij, v katerih so domovali carjevi sokoli. V tistih časih ptice sicer niso opravljale stražarske službe, saj so veljale za dragocenost.

Kragulji namesto sokolov

Pripadnik ornitološke službe s svojim kraguljem.

Ilja Pitaljev/Sputnik

Na začetku so kremeljski oskrbniki vrane skušali odganjati z zvočnimi posnetki sokoljih krikov, vendar so se pernati lopovi, kot pravi Voronin, kmalu privadili nanje. Oskrbnikom zato ni preostalo drugega, kot da na bojno polje spustijo prave ptice. Najprej so uporabljali sokole, nato pa jih zamenjali s kragulji.

Pri sokolih je namreč obstajala ena zelo resna težava: Te ptice lovijo tako, da se dvignejo zelo visoko in se nato z višine z veliko hitrostjo spustijo nad svoj plen, ki ga nato ubijejo s kremplji. Če sokol zgreši, bo poskusil večkrat, kar pa je v mestnem okolju zanj lahko usodno, saj pri tem lahko zadane ob zgradbo ali tla, ali pa celo izgubi orientacijo – Kremelj se nahaja sredi mestnega središča, kjer je ogromno zvokov, ki ptico lahko zmedejo ali prestrašijo. Sokoli so tudi bolj zahtevni za vzrejo in s tem dražji – dober sokol lahko stane tudi več deset tisoč dolarjev.

Sokole so zato v Kremlju zamenjali severni kragulji, za katere vrane predstavljajo naravni plen, medtem ko sokoli lovijo v glavnem glodavce. Za razliko od sokolov kragulji navadno lovijo iz zasede in počakajo, da plen prileti v bližino, na kar se z veliko hitrostjo poženejo tudi do 20 ali 30 metrov daleč, da ga ujamejo. Tak pristop je bolj primeren za utesnjeno okolje Kremlja. Kragulji so poleg tega tudi manj zahtevni, se bolje privadijo na oskrbnike in stanejo precej manj, med 200 in 300 dolarji.

Služba podnevi in ponoči

Pripadnik ornitološke službe s sovo uharico.

Ilja Pitaljev/Sputnik

 »Patruljiranje območja Kremlja poteka tako, da spustimo naše kragulje, čim zagledamo vrano,« pravi Voronin. »Ko kragulj ujame vrano, se mu približamo in mu ponudimo nekaj dobrega, na primer prepeličje meso.« Vrane lahko prenašajo bolezni in so zaradi tega nevarne za kragulje, zato je pomembno preprečiti, da bi plenilec svoj plen pojedel. Zdravje kremeljskih ptic redno spremljajo. Na repnih krilih imajo ptice pritrjene majhne GPS sledilce, na nogah pa majhne zvončke. Ti služijo predvsem kot opozorilo vranam, saj le-te v glavnem komunicirajo preko zvokov. Ko zaslišijo zvonček, vedo da je v bližini roparica in se umaknejo. Glavna naloga kraguljev ni lovljenje in ubijanje vran, ampak njihovo preganjanje.

Do »vpoklica« kragulje usposabljajo šest mesecev. Življenjska doba kragulja v ujetništvu je malo daljša od naravne, saj so ptiči redno hranjeni, oskrbovani in na toplem. Svoje »delo« opravljajo navadno 10 do 15 let, dokler lahko učinkovito lovijo, nato pa gredo v pokoj. Najstarejši kremeljski kragulj – samička po imenu Alfa, služi že več kot 20 let. »Tudi ptice se z leti spreminjajo,« pravi Voronin. »Alfa se včasih zadiha, tudi za njen kljun moramo stalno skrbeti, vendar kljub vsemu še zmeraj lovi vrane. Namesto hitrosti se zdaj zanaša na svoje izkušnje«.

Razen kraguljev v Kremlju koristijo tudi usluge sov uharic. Tudi te so naravni sovražniki vran, njihova prisotnost pa jih straši. Uharice so usposobljene predvsem za »nočno stražo«, saj so odlični nočni lovci in vranam preprečujejo, da bi se v temi prikradle za obzidje.

Medtem ko Kremelj "terorizirajo" vrane, so v Sankt Peterburgu na delu kormorani.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.