Pred kratkim sem dobila zanimivo darilo. To je bila knjiga z naslovom Kako biti Britanec avtorja Georgea Mikesa. Ker imam bolj malo izkušenj z Veliko Britanijo, sem se poglobila v knjigo in čez nekaj dni pomislila, kako bi lahko izgledal takšen priročnik za Rusijo. No, po precej premišljevanja sem se odločila, da ga spišem kar sama.
O politiki
Naših politikov verjetno ne maramo vsaj v tolikšni meri kot vi. Ampak tega ne bomo nikoli priznali.
O ruski duši
Imajo jo samo Rusi. Ob prebiranju naše literature pa je boste kanček spoznali tudi vi.
O žalostnem uživanju življenja
Jočemo in smejemo se istočasno. Na porokah jočemo ravno tako kot na pogrebih. Ob poslušanju himne se nam zarosijo oči, prav tako, kot ob gledanju Putinovega vnaprej posnetega novoletnega govora, ob katerem smo še posebej ponosni na to, da smo Rusi.
O neracionalnosti
Kjer drugi ljudje običajno jočejo, se mi smejemo. Evropejcem recimo ob izgubi službe ne bo preveč do smeha. Isto ne, če si bodo zlomili nogo, ali pa če avto pri minus 50 stopinjah Celzija ne bo vžgal. Rusi po drugi strani takšne malenkosti, ki jih prinese življenje, sprejmejo z gorečim optimizmom.
O razredni zavesti
Dobri stari sovjetski časi so mimo, tema družbene enakosti pa je v sodobni Rusiji ravno tako odtavala nekam v ozadje.
Kar vas v današnji ruski družbi zares določa, je denar. Da se pokažete kot pripadnik vladajočega razreda, morate imeti vsaj Mercedes razreda S ali katerikoli drug avtomobil, ki izkazuje, da ste zanj morali vzeti velik kredit. Zmeraj naročajte draga vina in nikoli ne priznajte pred natakarjem, da ne poznate razlike med chianti in chardonnayjem. Vaše prezirljivo pokušanje vina bo vsem dalo vedeti, da imate plemenite korenine.
O modi
Da se kvalificirate za Rusa, morate svojo Dolce & Gabbana majico nositi tako, da je znamka obvezno dobro vidna. Pomnite tudi to, da morata vaša srajca in obleka biti tesna – vsaj za številko manjša od vaše običajne XXXL velikosti.
O potovanjih
Smisel potovanja ni več to, da vidite svet, ampak da svet vidi vas! Še posebej, če nosite drage znamke ali se vozite okoli z luksuznimi jahtami. Da se resnično pokažete kot Rus, pustite natakarju v restavraciji napitnino v višini mesečne plače in se nato tiho odplazite ven, preden se začnejo kriki navdušenja.
O umetnosti pogovora
Nič Rusa ne razveseli bolj kot to, da ga hvalite. Hranite naš nacionalni ego z vašim občudovanjem naše kulture in zgodovine. In ne pozabite: izražanje neodobravanja »barbarskih Američanov« predstavlja eno od bližnjic do našega srca. Ne maramo, če se nas spominja o naših preteklih porazih in napakah. Le-tem ponosno pravimo »izkušnje«. Edina oseba, ki sme biti kritična do slabih cest, idiotov in večnih ruskih problemov, je Rus. Če ste dovolj nepremišljene narave, da kritizirate, potem ste gotovo vohun.
O brigi za svoje stvari
Vse, prav vse, o čemer razmišljate, je lahko predmet javne debate.
O smehljanju
Rusi se ne smehljajo. Tujci, ki to počnejo, pa so površinski in preprosti.
O pitju čaja
Bodite pazljivi, če vas Rus povabi k sebi na čaj. Srečanje se bo sprevrglo v dolg pogovor, med katerim bo obvezno pavza za malico, ki se bo nato sprevrgla v dodatne malice, vse dokler na mizo ne pride večerja.
Gostitelj vas bo mučil s svojo dobro hrano, vse dokler se boste sposobni premikati. Šele potem, ko je preveril vaš želodec, bo začel dolg in srčen kuhinjski pogovor o posebni misiji, ki jo ima Rusija v svetu in vam povedal vse, kar je narobe z Zahodom.
O pritoževanju
V državi, ki je preživela drugo svetovno vojno in perestrojko, je pritoževanje nad malenkostmi, kot so smešno nizke pokojnine, 16-urni prometni zamaški v prestolnici ali triurno čakanje na urgenci neprimerno. Rusi vdihnemo in izdihnemo, nakar si ponavljamo staro mantro – »stvari so navsezadnje bile že slabše«.
O vožnji
Če ste iz Italije in bi radi vozili po Moskvi, vam to početje skrajno odsvetujemo. Nihče namreč ne bo polagal pozornosti na vaš mediteranski temperament. Če ste iz Nemčije, potem s sabo prinesite Apaurin.
O odnosu do domovine
Bili so časi, ko je veliko ljudi zapuščalo to državo. Vse je, ne glede na lokacijo njihovega novega prebivališča, na eni točki zadelo domotožje. Za ruske emigrante je še posebej šokantno, da se Zahodnjaki želijo preseliti v Rusijo, kljub slabim gospodarskim razmeram, neznosno težkim jezikom in protiruski propagandi na Zahodu.