Kaj Rusom pomeni prijateljstvo?

 »Nikoli si nisem predstavljal, da so Rusi tako drugačni. So tako iskreni in odkritosrčni za mizo ali s prijatelji, a obenem tako agresivni in grobi v javnih ustanovah,« je povedal nek ameriški diplomat, ki je več let služboval v Rusiji, ko so ga vprašali po opisu tipičnega ruskega karakterja.

 Rusi, ki živijo v ZDA že več desetletij in imajo zaradi tega dobro primerjalno referenco pravijo, da večina Američanov koncept prijateljstva razume drugače: »Pametno je, da se ne zanašate na prijatelje, da vam bodo recimo pomagali pri večjem domačem opravilu, kot je premikanje pohištva, medtem ko je za Ruse tovrstna pomoč precej naravna,« je izjavil nekdanji sovjetski državljan, ki je v ZDA živel tri desetletja. Dodal je še, da je podarjanje dragih daril med Američani slab znak. Ko Američan reče »Pojdimo skupaj,« tega ne misli nujno resno. Rusi po drugi strani predlagajo srečanje samo takrat, ko mislijo resno.

 Za Američane prijateljstvo v prvi vrsti pomeni lepo preživeti skupen čas. Ni v navadi, da bi drug drugemu tožili o osebnih življenjskih težavah, ali pa se zanašali na prijatelje, da pomagajo rešiti problem, tako kot pri Rusih.

 Prijateljstvo je bilo v ruskem kontekstu delno tudi nadomestek oz. rešitev za nefunkcionalne državne institucije. Če je nekdo želel dobiti dobro zdravstveno oskrbo, je moral imeti znanca v dobri bolnici. Če si želel imeti na mizi sveže sadje, potem si moral poznati nekoga iz distribucijske mreže. Če so starši želeli svojega otroka vpisati v dobro šolo, potem so morali biti v dobrih odnosih z ravnateljem itd. Socialno mreženje je bila bistvena komponenta za preživetje v določenih obdobjih. Delanje in vračanje uslug je bil eden temeljnih kamnov sovjetske in ruske družbe v obdobjih pomanjkanja dobrin in storitev.

 Iskanje notranjih vez je še zmeraj bistven sestavni del reševanja težav v sodobni Rusiji, v prvi vrsti zaradi pomanjkanja javnih storitev, ki bi pokrivale vse prebivalstvo. Posamezniki in celo podjetja še zmeraj premagujejo vsakodnevne preglavice – od čakalnih vrst v bolnišnicah do plačevanja glob na policiji – s pomočjo prijateljev. Podjetje lahko dobi boljše pogoje poslovanja, če ima prijatelje v vladnih agencijah, medtem ko lahko delavec dobi boljši položaj znotraj podjetja, če nekdo zanj reče dobro besedo pri direktorju. Ta način je precej drugačen od ameriškega, kjer stvari potekajo večinoma preko referenčnih pisem in odraža manko delujoče zakonodaje v ruski družbi, kot tudi prepad med dohodkovnimi skupinami v državi.

 Ruski način se ne vklaplja dobro z ameriškim vodilom: »Kar je težko uredimo takoj, kar je nemogoče pa malo kasneje.« Rusi raje razmislijo, kako težavo obiti, namesto da bi se z njo neposredno soočili.  

 Nezmožnost reševanja problemov pri ljudeh zbuja frustracije in jezo, stopnja medsebojnega zaupanja v ruski družbi pa je precej nizka. Kljub temu, sodeč po nekih anketah, Rusi precej računajo na pomoč znancev, sorodnikov, prijateljev in sosedov, kar pomeni, da se ne zanašajo preveč na uradne institucije.

 Istočasno so Rusi navajeni odpuščati napake in slabosti, tako prijateljev kot institucij. To odraža, precej ironično, popolnoma obratno lastnost ruskega karakterja – toplino in srčnost. Ko enkrat ena oseba drugo prepozna kot prijatelja, ta postane zanesljiva in iskrena za vselej. Sledi izmenjava občutij in globokih mnenj o življenju …

 Občasno Američani z Rusi, ki živijo v ZDA prav tako delijo svoje strahove in skrbi, brez pomislekov, da bi na njih gledali kot na slabiče in zgube. Rusi so navajeni, da se zanašajo drug na drugega in v tem ne vidijo nič slabega. To domnevno delno izvira iz dejstva, da večina ruskega prebivalstva skozi večino svoje zgodovine ni imela popolnoma ničesar ter s tem nobene prakse, ki bi cenila veliko premoženje.

 Ameriški zgodovinarji so podali še eno razlago za tako različno pojmovanje prijateljstva. V njihovi kratki zgodovini so se Američani namreč precej selili in s tem imeli manj možnosti vzpostavljanja dolgoročnih odnosov s prijatelji, kolegi in sosedi. Prijatelje imajo zato za zabavo, kolege pa za službo.

 In za konec, Rusi imajo radi pomenljive in strastne debate. Američani se po drugi strani poskušajo prikazati, kot stalno zaposleni in zasedeni, še posebej v mestih na vzhodni obali. Slabo uro namenijo kosilu, nato pa spet hitijo nazaj po opravkih. Rusi lahko ob večerji preživijo ure in ure, če vmes zapadejo v zanimiv pogovor. Noben natakar ne bo prinesel računa prej, kot mu bo naročeno. Gostilne in restavracije v Rusiji niso namenjene zgolj hrani in pijači, ampak tudi iskrenim pogovorom.

 Domnevno naj bi torej naša sposobnost vodenja dolgih pogovorov kompenzirala naše pomanjkanje praktičnih dosežkov.

Kulturni šok pa Američani doživljajo tudi ob vožnji z ruskimi avtomobili ...

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.