Leto 2017 je bilo zelo uspešno za rusko-slovenske odnose

Shutterstock
20-odstotna rast izvoza iz Slovenije v Rusijo, visoka blagovna menjava med državama, skupno leto kulture so samo nekateri razlogi, zaradi katerih lahko rečemo, da sta Rusija in Slovenija v zadnjem letu dobro razvijali dvostranske odnose. Kot kaže, bomo lahko kmalu v Moskvi videli tudi spomenik v Rusiji padlim slovenskim vojakom in doprsni kip Franceta Prešerna.

Včeraj je na Veleposlaništvu Ruske federacije v Sloveniji potekal sprejem ob ruskem dnevu diplomatov. Ob tej priložnosti je ruski veleposlanik Doku Gapurovič Zavgajev z nekaterimi podatki prikazal, da je bilo za medsebojno rusko in slovensko diplomacijo zadnje leto zelo uspešno. Povzeli smo nekatere poudarke in dodali še nekaj dejstev iz drugih virov.

Gospodarsko sodelovanje se krepi

Tovarna Krke v ruskem mestu Istra.

Kljub »znanim težavam« (sankcije) se blagovna menjava med Rusijo in Slovenijo krepi, v zadnjem letu pa je presegla mejo 1,2 milijardi dolarjev (970 milijonov €). Slovenski izvoz v Rusijo je lani narasel za kar 20 odstotkov.

Če pogledamo podatke Rusko-slovenskega poslovnega kluba, vidimo, da Slovenija izvaža v Rusijo zlasti zdravila, kemične spojine, medicinsko opremo, stroje, alkohol, protipožarni cement, električne baterije, pečice in drugo podobno opremo, medtem ko Rusija v Slovenijo izvaža predvsem zemeljski plin, zrakoplove, gorivo za reaktivne motorje, kemične spojine, zdravila, britvice, karbidi soli, cevi in cevi za uporabo v tlačnih sistemih, vezane plošče. Slovenija izvaža okoli 7,5-krat več v Rusijo kot obratno. Vse to se še krepi z novimi projekti, zlasti s slovenskimi investicijami v Rusiji na čelu z Iskratelom in Rikom, ki jima sledijo še mnoga druga podjetja.

Rusko-slovenski poslovni forum ob obisku gospodarske delegacije iz Slovenije, Vologda, 18. 9. 2017.

Državi izvajata različne aktivnosti za nadaljnjo krepitev medsebojnega sodelovanja. Leta 2017 je potekalo več gospodarskih delegacij v obe smeri, Slovenijo so obiskali tudi predstavniki oblasti več ruskih regij, kot so denimo Sankt Peterburg, Uljanovska, Orlovska in Vladimirska regija, s slovenske strani ne moremo izpustiti zlasti obiska slovenska predsednika Boruta Pahorja v februarju, ko je bila poleg srečanj s Putinom in Medvedjevim podpisana cela vrsta sporazumov in pogodb.

Slovenske delegacije pod okriljem različnih institucij (vlada, ministrstva, SPIRIT Slovenija …) so obiskale so leta 2017 med drugim obiskale Moskvo, regijo Vologda in Novosibirsko regijo. Na splošno je Slovenija že vzpostavila uradne odnose z velikim številom ruskih regij in »prišla čez Ural«, saj že sodeluje tudi s sibirskimi regionalnimi oblastmi. Kar nekaj ruskih in slovenskih delegacij se že pričakuje tudi letos.

Bogati kulturni stiki

Slovenija in Rusija sta prav tako okrepili sodelovanje v kulturi, izobraževanju in humanistiki. Pomembna prelomnica je slavnostna ustanovitev podružnice Moskovske državne univerze v Kopru v sodelovanju z Univerzo na Primorskem. V prihodnje bomo še poročali, kako bo zaživela nova institucija in kako lahko vanjo pridejo študenti, ki jih poleg »evropske« mika tudi ruska diploma.

Simbolični vrhunec za medsebojno promocijo obeh kultur sta Leto slovenske kulture v Rusiji in Leto ruske kulture v Sloveniji, v okviru katerih s podporo obeh držav poteka cela vrsta prireditev. Samo omenimo na primer, da je Moskva prejšnji mesec v vodilnem arhitekturnem muzeju spoznavala dosežke Jožeta Plečnika. Že na začetku je Cankarjev dom organiziral bogat festival o velikem ruskem pisatelju Levu Tolstoju.

Krepi se tudi sodelovanje med kulturnimi individualnimi institucijami. Trenutno denimo že poteka uspešno sodelovanje med Ermitažem v Peterburgu in Narodno galerijo ter med Mariinskim teatrom in Festivalom Ljubljana. Hkrati poteka cela vrsta izobraževanj in prireditev v sodelovanju med slovenskimi šolami in društvi, Ruskim centrom znanosti in kulture ob podpori veleposlaništva, Društvom Slovenija-Rusija, Forumom slovanskih kultur ter drugimi organizacijami in posamezniki.

Počastitev zgodovine in spomeniki

Slavnostno odkritje kipa ruskega pesnika Aleksandra Puškina, Ljubljana, 9. 11. 2017.

Nemalo pozornosti je pritegnilo odkritje novega kipa Aleksandra Sergejeviča Puškina v Ljubljani, ruski gostje v Sloveniji sedaj že po tradiciji obiskujejo spomenik sinovom Rusije in Sovjetske zveze, ki so padli na območju Slovenije v prvi in drugi svetovni vojni, postavljen leta 2016. Znova je potekala tudi slovesnost ob tokrat 101. obletnici Ruske kapelice pod Vršičem, simbolom rusko-slovenskih stikov. Redno so potekale še mnoge druge spominske slovesnosti, ki povezujejo ljudi s prostora Rusije in Slovenije.

Na tem področju kaže, da bo ruska stran slovenski »vrnila uslugo«. V Moskvi sedaj že aktivno potekajo priprave na začetek postavljanja spomenika slovenskim vojakom, padlim na ozemlju Rusije, medtem ko nameravajo poleg priznane Knjižnice za tujo literaturo (»Inostranka«) odkriti doprsni kip Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika.

Kot smo poročali že pred kratkim, bo Rusija prav tako nadaljevala s še enim pomembnim projektom na Štajerskem: vzpostavitvijo zgodovinsko-raziskovalnega centra za drugo svetovno vojno v nekdanjem mariborskem nacističnem taborišču za vojne ujetnike.

Še veliko več o rusko-slovenskih odnosih izveste tukaj!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke