Igor Vostrikov iz Kemerova (sibirsko mesto, oddaljeno 3600 km od Moskve) je postal živi simbol tragedije, ki je prizadela to mesto – v požaru, ki je 25. marca zajel nakupovalni center Zimnjaja višnja (»Zimska višnja«), je izgubil ženo, tri otroke in sestro. Vsi so ostali ujeti za zaprtimi vrati kinodvorane in ostali brez možnosti za preživetje. »Nimam več kaj izgubiti. Mojega življenja je konec,« pravi Igor.
Kemerovo in vsa Rusija danes iščeta način, kako se sprijazniti z dogodkom in živeti naprej, hkrati pa vsi želijo izvedeti, kdo je odgovoren za tragedijo.
Žalovanje
Včeraj, 28. marca, je bil uradno razglašen državni dan žalovanja, različne akcije po vsej Rusiji v znak solidarnosti z mestom Kemerovo pa so se začele že prej. Že 27. marca so se v več kot 30 mestih od Kaliningrada do Vladivostoka zbrali ljudje vseh starosti, da bi počastili spomin na žrtve. Na Puškinovem trgu v Moskvi se jih je zbralo okoli 12.000.
»Nisem mogel kar ostati doma in storiti nič. Videl sem posnetke otrok, ki so padali skozi okna nakupovalnega centra. Bilo je grozno,« pripoveduje o svojih vtisih mlad fant po imenu Aleksander.
»Jasno je, da ne moreš ničesar spremeniti. Jasno je, da tukaj med nami nihče ne razume niti ene stotine trpljenja tistih, ki so izgubili svoje otroke. A smo prestrašeni tudi vsi mi. Sem pač tukaj, da pomagam premagati hudo breme, in vidim, da pri tem nisem sama,« je v Sankt Peterburgu novinarjem dejala Jana, po poklicu učiteljica.
Preiskava
27. marca so prišli v Kemerovo tudi predsednik Vladimir Putin ter šefa Preiskovalnega odbora Rusije in Ministrstva za izredne razmere. Sodeč po njihovih poročilih je požar verjetno povzročil kratek stik. Vseeno je TASS 28. marca zapisal, da je požar morda izbruhnil v otroški igralnici v suhem bazenu, v katerem so bile penaste kocke.
Vodja ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je prav tako opozoril, da že od 19. marca v centru ni deloval požarni alarm, vendar glede tega nihče ni ukrenil ničesar. Ko je nastal požar, varnostniki niso vklopili alarma. »Ne razumemo, zakaj je bil tam neki nekvalificirani moški,« je rekel Bastrikin (sodišče je odredilo aretacijo tega človeka). Še več, požarni izhodi so bili blokirani, zato ljudje niso mogli pobegniti ven.
»Predvidevamo, da je bil nakupovalni center obnovljen [pred več leti], vendar s številnimi kršitvami, ki so bile tudi strukturne narave,« je še rekel Bastrikin. Po pogovoru z občani je Putin izjavil, da že poteka poglobljena preiskava in bodo vsi krivci kaznovani. Včeraj, 28. marca, je regionalni guverner Aman Tulejev odpustil svojega viceguvernerja in šefa oddelka za notranje zadeve. V javnosti krožijo tudi govorice o morebitnem odstopu samega guvernerja, ki so bile za zdaj zavrnjene.
Panika
Naokoli krožijo govorice, da je dejanskih smrtnih žrtev veliko več v primerjavi z uradno statistiko. Nekateri ljudje govorijo celo o 335 truplih, ki naj bi jih skrivali v mrtvašnicah. Vendar je bilo pregledanih že veliko mrtvašnic in zaenkrat kaže, da temu ni tako.
Spletni medij The Village je preveril, koliko je bilo prodanih kart za ogled filmov (večina mrtvih je bila v času požara v obeh kinodvoranah). Na podlagi svojih opažanj pri mediju sporočajo, da so uradne številke verjetno resnične.
Pozneje se je izkazalo, da je govorice sprožil lažen klic v eno od mrtvašnic; klicatelj je spraševal, ali je tam dovolj prostora za 300 trupel. Ukrajinec Jevgenij Volnov, že dobro znan po telefonskih potegavščinah, je potrdil, da je on klical v mrtvašnico. S svojim dejanjem naj bi želel »pokazati Rusom, v kaj so spremenili svojo državo«. Njegova šala pa se je očitno obrnila proti njemu. »Sovraštvo do Ukrajincev [v Rusiji] obstaja in se širi ravno zaradi norcev, kot je on,« je svoje mnenje na Twitterju izrazil ukrajinski novinar Anatolij Šarij.
Uradna informacija ostaja enaka: 64 mrtvih ljudi, od tega 41 otrok. Zadnje dni so se že zgodili prvi pogrebi.
Več o tragediji izveste tudi v našem starejšem prispevku.
Žrtvam se je mogoče pokloniti tudi pred ruskim veleposlaništvom v Ljubljani.