Kaj vse je mogoče narediti iz zapuščenega letala?

Življenje
KSENIJA ZUBAČOVA
Na letališču blizu Novosibirska je neki Tu-104A 30 let stal zapuščen pod milim nebom, dokler ga ni nekega dne našla ruska matematičarka Marija Karmanova in mu vdahnila novo življenje. Kako je prišlo do te "ljubezenske zgodbe"?

Odpisana letala doživijo podobno usodo kot ostali rabljeni stroji - nekatera oddajo za staro železje, nekatera v muzej, druga pa ne gredo nikamor. Tako rjavijo pod milim nebom, na milost in nemilost so izpostavljena soncu, dežju in snegu.

Tako je propadalo tudi neko letalo na starem letališču blizu Novosibirska, vse dokler ga ni našla Marija Karmanova (34) in se odločila, da mu vrne življenje.

Gre za letalo iz družine potniških letal Tupoljev na reaktivni pogon, ki je bilo simbol tehnološke prednosti Sovjetske zveze pred ZDA. Tu-104 je bil nekaj časa (1956-58) edino reaktivno potniško letalo na svetu, v uporabi pa je ostal vse do konca 70. let.

Marija Karmanova, doktorica matematike in sodelavka na inštitutu za matematiko Soboljev v znanstvenem mestu Akademgorodok blizu Novosibirska, je nekoč izvedela za ta zapuščen Tu-104, ki se je nahajal na letališču bližnjega kraja Berdsk, 36 km proč od Novosibirska. Letalo je letelo okoli 20 let, nato pa od leta 1978 počasi prozpadalo na tleh.

»Med pogostimi leti na konference sem se zaljubila v letala,« pravi Marija. »Ko sem slišala za zapuščeni Tu-104 v Berdsku in pomislila, da je to priložnost, da sedem v pilotsko kabino, sem se takoj odpravila tja.«

Čakalo pa jo je razočaranje. Kabina je služila kot odlagališče starih predmetov: oblek, zabojev, kupov starega papirja ipd. Mnogi deli letala so manjkali ali pa bili resno poškodovani.

»Pomislila sem, da bi letalo lahko bilo v boljšem stanju,« se spominja Marija.

»Odločila sem se, da ga popravim in spravim v stanje, v katerem je bilo takrat, ko je prispelo v Berdsk. Zaželela sem si tudi, da o njem izvem več in najdem posnetek njegovega zadnjega leta.«

Čeprav ni vedela ničesar o popravljanju letal, je Marija sprejela izziv. Prebirala je knjige o letalu, se spoznala s piloti, ki so nekoč upravljali z njim, in ga začela po delih sestavljati nazaj.

»Največji izziv je najti manjkajoče dele. Če je isti model letala bil narejen v drugi tovarni, potem se bodo tudi detajli razlikovali,« pravi Marija.

Marija in drugi navdušenci, ki so se priključili projektu, so od leta 2009 resnično napredovali in našli celo posnetek poslednjega leta tega letala.

»Večji del kabine je bil obnovljen. Naslednji korak je, da začne delovati,« pravi Marija.

Njena ekipa je lansko leto našla in popravila dva sedeža iz 50. in 10 sedežev iz 70. let.

Marijini prijatelji in kolegi projekt podpirajo. »Vsi so navdušeni. Fotografirajo se v kabini in pred letalom. Takšno zanimanje ljudi je zmeraj v pomoč.«

O tem, da bi letalo kdaj spet poletelo, Marija ne razmišlja. Za to bi bilo potrebno vložiti preveč denarja, opraviti inšpekcijski pregled, pridobiti dovoljenje, vložiti bi bilo potrebno ogromno tehničnega dela … »Moj načrt je, da ga spremenim v delujoč muzej,« pojasnjuje.

Oglejte si pokopališča ruskih letal v tej galeriji.