Boris Jelcin je 10. julija 1991 izrekel zaprisego in postal predsednik Ruske sovjetske federativne socialistične republike. Šlo je za prvo slovesnost inavguracije, saj sovjetski voditelji takšnih ritualov niso imeli. Jelcin je svojo desnico položil na srce, pozneje pa je postala tradicija, da izvoljeni predsednik ob zaprisegi položi roko na ustavo.
Mlada ruska republika je takrat uporabljala še sovjetsko republiško zastavo s srpom in kladivom. Takrat je Sovjetska zveza še vedno obstajala in jo je vodil Mihail Gorbačov. Slednji je čestital Jelcinu, sicer srditemu političnemu nasprotniku, in ga pozval, naj skrbi za ohranitev zvezne države. Od julija do decembra 1991, ko je ZSSR razpadla, sta si predsednika Jelcin in Gorbačov skupaj delila Kremelj, ki je bil obema uradna rezidenca.
Govori se, da bi morala slovesnost leta 1996 po prvotni zamisli potekati na Kremeljskem trgu ob zvokih petja in zvonov v ozadju, a so si nato premislili. Slovesnost ob Jelcinovem ponovnem nastopu na predsedniški položaj so skrajšali zaradi njegovega slabega zdravja. Na sebi je imel nov predsedniški simbol: zlat križ z ruskim grbom na en meter dolgi veržici.
Leta 2000 Jelcinov naslednik Vladimir Putin tega svetlečega simbola ni želel nositi. Je pa moral »požreti« križ, predsedniški napis in posebno kopijo ruske ustave, ki so bili prisotni že na ceremoniji leta 1996. »Pazi na Rusijo!« je rekel stari mož svojemu nasledniku.
Ob Putinovi ponovni izvolitvi leta 2004 je bila slovesnost dvakrat krajša, trajala je le 25 minut. Po podatkih ruskih uradnikov so v Veliko kremeljsko palačo povabili 1.700 gostov.
Ko je leta 2008 premier Dmitrij Medvedjev postal predsednik, se je Putin spomnil na Jelcinove besede in povedal, da je skrb za Rusijo njegova glavna državljanska dolžnost. Nato je svojo oblast predal Medvedjevu.
Pred Putinovo vrnitvijo v Kremelj leta 2012 so potekali protesti, ki so bili še pod vtisom parlamentarnih volitev konec leta 2011. Ko pa se je Putin 7. maja 2012 peljal na inavguracijo, so bile ulice skoraj prazne.
Inavguracija poteka v Andrejevski dvorani v Veliki kremeljski palači. Dvorana nosi ime po Redu sv. Apostola Andreja, nekdaj najvišjem odlikovanju Ruskega imperija. V sovjetskih časih je bila dvorana predelana, leta 1993 pa je prostor na Jelcinovo zahtevo spet dobil svoj originalni sijaj. Že v Ruskem imperiju so dvorano uporabljali za visoke slovesnosti, kot so bila kronanja.
VIDEO: Putinova pot do predsedniškega položaja
ARHIV: Vse, kar ste želeli vedeti o Vladimirju Putinu
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
