Virtuozni valček in študentski predpasniki: lepi običaji ruskih maturantov

Ponovno prihaja ta čas v letu, ko so ruski dijaki pod pritiskom opravljanja mature. V uteho jim bo »zadnji zvonec« in proslava v slogu pravega sovjetskega spektakla. Da bi izvedel več o vsem tem, sem se podal v neko šolo na jugozahodu Moskve.

Odrešilni zvonec

»Zadnji zvonec«, ki pomeni zadnji dan pouka, je za ruske dijake ritualni obred, ki izhaja še iz 50. let. Neustavljivo se bliža čas zadnjega izpita, zadnji šolski dan pa je priložnost, da se 20 maturantov, ki zaključujejo šolo št. 2035, popolnoma posvetijo sebi in druženju.

Ne moremo sicer trditi, da je ta dan namenjen počitku. Precej me je začudilo, koliko truda so za priprave vložila dekleta. Oblekle so kostume iz 19. stoletja, okrašene s predpasniki, v katerih prej izgledajo, kot da se pripravljajo na spomladansko čiščenje dvorišča, kot pa na slovesnost ob vročitvi spričeval.

Ko dijake vprašam, zakaj nosijo takšna oblačila, dobim vtis, da tega niti oni ne vedo zares. »To delamo v znak spoštovanja do naših staršev in starih staršev, ki so proslavljali na enak način,« pove dijakinja Ksenija. »To za nas niti ni tako pomembno, vendar smo kljub temu cel mesec ostajali po šoli, da vadimo ples.«

Treba je poudariti, da ta ples ni neko tipično najstniško rajanje. Ruski maturanti plešejo kompleksen valček z dobro izurjenimi obrati, ki je všeč tako gledalcem kot plesalcem. Kar je nenavadno, je to, da je slovesnost tako tradicionalna in da se dijaki za njo tako zavzemajo. Čeprav, kot tipični najstniki seveda razlagajo, kako jim je vseeno, se vidi, da jim ta ceremonija vendarle nekaj pomeni.

»Mi gremo naprej, del nas pa ostaja tukaj,« pravi Ksenija, medtem ko razlaga o ritualu sajenja brezovih dreves. Rusija je kar malo obsedena z brezami. Rusi iz njih delajo tudi sok, ki ga uporabljajo za pijačo ali kot kremo za kožo. Zato niti ni tako čudno, da na maturantski proslavi sadijo drevesa.

Po tem sledi spuščanje balonov, s katerimi, kot nam pojasni Nikolaj »v nebo pošiljamo naše želje.«

Zatišje pred nevihto

Proslava »zadnjega zvonca« s staromodnim pridihom je pod strogim nadzorom učiteljev, vendar se zdi, da prava dijaška zabava šele sledi. Maturanti me prepričujejo, da je po »zadnjem zvoncu« nadaljevanje slavja relativno sproščeno: »Družimo se, odpravimo se v center mesta in podobno.« O maturantskem večeru nihče ne govori podrobneje.

Navadno gre pri tem za pompozne zabave nekje v centru mesta, včasih v kakšnem nočnem klubu.

»Skupaj gremo v restavracijo in proslavimo opravljeno maturo,« pravi Ksenija. Ko jim postavim vprašanje, ali so se straši za ta večer pripravljeni odreči večjim vsotam denarja, se maturanti izognejo direktnemu odgovoru: »Ne vemo, vendar zagotovo ni poceni.«

Kaj prinaša prihodnost?

Kljub razširjenim stereotipom o najstnikih, je večina maturantov s katerimi smo se pogovarjali, osredotočena na svoje rezultate in ambicije. Mnogi delajo velike načrte v zvezi z nadaljnjem izobraževanjem.

»Pripravljam se na vpis na Baumansko univerzo, smer fizika,« pravi Nikolaj. »Želim postati inženir za radiotehnologijo, da bi izdeloval dele za satelite in podobno.«

Nikolajev prijatelj Azat medtem razlaga, kako se želi vpisati na sociologijo na Moskovski državni univerzi (MGU).

Ksenija sanja o Moskovski državni jezikovni univerzi. »Želim študirati angleščino in kitajščino in postati prevajalka. Na Kitajskem sem živela dolgo časa in mi je bilo zelo všeč. Moj oče je tam delal za neko rusko podjetje.«

Ti natančno zastavljeni načrti dijakov za študij in kariero, moram reči, da so me iskreno prenesetili.

Seveda to ne velja za vse. Posamezni maturanti imajo v mislih več možnosti, od katerih bo na koncu ena prevladala.

»Polagal bom sprejemne izpite za IT in angleščino,« pravi Aleksander. »Ne vem samo tega, kako združiti ta dva predmeta. Morda me bodo sprejeli. Enoletnega premora ne bom delal, da me ne bi slučajno vpoklicali v vojsko,« se pošali.

Najaktualnejši načrti pa so kljub vsemu tisti za poletje, ki pa so dokaj skromni. Maturanti se namreč dobro zavedajo, koliko napora in časa bodo morali vložiti za polaganje sprejemnih izpitov.

»Enostavno se želim malo spočiti. Potoval ne bom nikamor,« pravi Aleksander, medtem ko se bo Ksenija poleti zadovoljila z »navadnimi sprehodi«.

Blagor tistim, ki jim je za srečo potrebno tako malo.