Tragično življenje: Kako sta talentiranega sovjetskega nogometaša pogubila vodka in seks?

1. julij 1987. Eduard Strelcov poučuje mlade igralce.

1. julij 1987. Eduard Strelcov poučuje mlade igralce.

Albert Puškarjov, Igor Utkin/TASS
Eduarda Strelcova, legendarnega napadalca kluba Torpeda iz Moskve, so ob koncu 50. let primerjali s Peléjem, vendar je razuzdano življenje uničilo njegovo kariero. Potem ko je bil obsojen za posilstvo, je v zaporu preživel pet let.

Navijači kluba Torpedo iz Moskve so se radi šalili: "Če bi Pelé pil kavo tako, kot je Strelcov pil vodko, bi umrl." Strelcova so pogosto primerjali s Peléjem, vendar se nikoli nista mogla pomeriti na igrišču.

Razlog za to je več kot žalosten. Samo nekaj mesecev pred svetovnim prvenstvom leta 1958, so Eduarda Strelcova aretirali in obsodili na 12 let zapora zaradi posilstva. Četudi so mu kazen kasneje znižali na pet let, mu je bilo prepovedano še kadarkoli igrati za reprezentanco. Torej, kako je talentiran napadalec pristal v zaporu?

Čudežni deček s težavami

14. maj 1958

V poznih 50. letih je Strelcov veljal za superjunaka. "Ključ do uspeha je bil preprost: športni talent in osebnostni šarm z iskrenim obrazom in toplim nasmeškom. Na igrišču je delal čudeže," je zapisal športni kolumnist Svjatoslav Vasilik.

Leta 1954, ko mu je bilo komaj 16 let, je debitiral pri Torpedu iz Moskve, v naslednji sezoni pa je svoj klub popeljal z devetega na četrto mesto, pri čemer je v 22 tekmah zadel 15 golov. Leta 1956 je Strelcov, skupaj s sovjetsko olimpijsko reprezentanco odpotoval v Melbourne in pomagal pri zmagi v nogometnem turnirju.

Odraščal je brez očeta in nikoli ni bil discipliniran zapečkarski nogometaš. "Nekoč je zamudil na trening pred pomembno mednarodno tekmo in je moral loviti vlak z avtom," se spominja športni novinar Pjotr Spektor.

Dve leti kasneje, februarja 1958, je napadalec preživel nekaj dni na policijski postaji zaradi pijanskega pretepa. "Vendar so ga izpustili in mu dovolili igrati za reprezentanco," je zapisal Spektor. Dva meseca kasneje pa je Strelcov samega sebe spravil v še večje težave.

"Vlekel me je v posteljo"

Strelcov med tekmo, ko je igral za moskovski Torpedo.

25. aprila 1958 je Strelcov skupaj s še dvema nogometašema odšel na prijateljev vikend s štirimi mladimi dekleti. Ena izmed njih, Marija Lebedjeva, naj bi zanj pokazala zanimanje. Ko so postajali vse bolj opiti, sta se začela poljubljati, situacija pa je postala vse temnejša, ko so se odpravljali spat.

"Strelcov me je vlekel v posteljo... Pretepala sem ga in se upirala. Zagrozila sem, da bom začela kričati, vendar me je začel daviti," se dogodka spominja Lebedjeva, ki je trdila, da jo je Strelcov posilil in nato zaspal.

Maščevalna kulturna ministrica?

Sovjetska reprezentanca - Aleksander Lenev, Eduard Strelcov, Genadij Matvejev, Vasilij Danilov, Anatolij Baniševski, Josif Sabo, Valerij Parkujan, Vadim Sosničin, Valentin Afonin, Juri Pšeničnikov, Albert Šesternev na tekmi ZSSR vs. Turčija, 1966.

Naslednjega dne je Lebedjeva dogodek prijavila na policiji in Strelcova so aretirali. O tem je bil obveščen tudi takratni sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki naj bi na to odvrnil: "Strogo ga kaznujte, naj bo dolgo časa za zapahi!"

To je sodišče tudi storilo. Eduarda Strelcova so obsodili na 12 let delovnega taborišča. Mnogi njegovi navijači so trdili, da mu je bil škandal podtaknjen in da gre za krivo obtožbo.

"Pravijo, da je bila zabava organizirana za to, da se ga osramoti po ukazu Jekaterine Furceve, ki je zasedala močan položaj ministrice za kulturo in bila blizu Hruščovu," je v angleškem Guardianu zapisal novinar Kevin O’Flynn. Nemiren značaj Strelcova naj bi se obrnil proti njemu. Pred tem je namreč užalil hčerko Furceve na eni od kremeljskih zabav.

Anatolij Nilin, biograf in prijatelj Strelcova meni, da je bila obsodba prestroga, vendar hkrati priznava njegovo krivdo. "Ne moreš obtoževati Furceve, Hruščova ali Stalina, zato ker se ne znaš obnašati, ko si pijan."

Rehabilitacija

Nogometni veteran Eduard Strelcov med igro z otroki kluba Junij torpedovec (Mladi NK Torpedovec)

Čeprav so njegovo zaporno kazen znižali na pet let, je bil čas, ki ga je tam preživel, težaven. Po prihodu v zapor so ga pretepli sojetniki, tako da je preživel štiri mesece v bolnici.

Svoji materi je zapisal: "Ne krivi sebe, krivda je samo moja. Tisočkrat si mi povedala, da mi bodo "prijatelji", "dekleta" in vodka prinesli težave. Nisem te poslušal in tukaj sem... Ko se vrnem na prostost, bom druga oseba."

Leta 1963 je bil izpuščen in se zaposlil v tovarni ZIL. Dve leti zatem se je zamenjalo državno vodstvo in novi sovjetski voditelj Leonid Brežnjev je ukinil prepoved ukvarjanja z nogometom, ki je ob zaporni kazni doletela Strelcova z besedami: "Tudi vodovodar lahko dela potem ko pride iz zapora kot vodovodar, zakaj potem nogometaš ne bi smel igrati?"

In tako se je Strelcov vrnil na igrišče ter ponovno zaigral za Torpedo iz Moskve. Kot se je izkazalo tekom prestajanja kazni ni izgubil svojih sposobnosti. Dve leti zapored (1967 in 1968) so ga razglasili za najboljšega nogometaša Sovjetske zveze. Za Torpedo je igral do leta 1970. Kljub temu nikoli več ni igral za reprezentanco. Leta 1990 je umrl za rakom na grlu.

Danes je Eduard Strelcov legenda, ki spada med najbolj nadarjene sovjetske nogometaše. Dosegel pa bi lahko mnogo več, če ne bi zagrešil takšnega groznega dejanja.

"Na igrišču je bil najmočnejši," je povedal njegov prijatelj Valentin Ivanov. "Vendar je bil najšibkejši v življenju."

Preberite še:

Zgodovina sovjetskega nogometa v slikah

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke