"A ti si iz Rusije? Ja kaj pa delaš tukaj," vpraša mladi taksist in me začudeno gleda. "Vsi moji prijatelji so zdaj pri vas na svetovnem prvenstvu."
Moj voznik je radovedni mladenič po imenu Carlos. Na srečo govori precej dobro angleščino, zato v nekaj minutah izvem vse o njem.
"Zdaj vem, da se tudi Rusi znajo smejati"
Carlos je poročen, ima dva otroka in živi v eni od najbolj nevarnih sosesk prestolnice Ciudad de Mexico. "Slabi fantje mi ne težijo, saj smo skupaj odraščali," pojasni. V bistvu se je nekoč bolj bal Rusov kot svojih nevarnih sosedov.
Rusija je na lokalni kulturi več kot očitno pustila svoj pečat. Več kot 100 ulic v glavnem mestu Mehike nosi imena ruskih pisateljev, skladateljev, kozmonavtov, zgodovinskih osebnosti (npr. tukaj ubitega Leva Trockega) ali imena ruskih regij, kot je Sibirija.
Vendar tudi tukaj Hollywood in ameriška propaganda vplivata na predstavo ljudi o Rusiji kot mračni in strašni državi. "Ko so moji prijatelji odpotovali na svetovno prvenstvo, sem spremenil mnenje," mi zaupa Carlos. "Vsak dan objavljajo skupinske fotografije z domačini. In to ni podobno ničemur, kar sem videl v filmih. Zdaj vem, da se tudi Rusi znajo smejati."
Vladimir Astapkovič / Sputnik
"Zakaj se ne poljubljaš s prijatelji?"
Kulturne razlike med narodoma so ogromne, vendar smeh in poljubi vedno odigrajo veliko vlogo. "Mi na prvi pogled nismo tako družabni kot Mehičani, vendar v bistvu smo. Enostavno to pač ni tako očitno," pravi Jelena, lastnica male restavracije, kjer strežejo ’rusko solato’, palačinke in druge ruske specialitete.
Pred mnogimi leti se je zaljubila v pripadnika plemena Majev in se preselila v Mexico City, vendar njenega soproga še danes čudijo nekatere posebnosti v njenem načinu obnašanja. "Mislil je, da sem se skregala s prijatelji, saj se ne objemamo in ne poljubljamo, ko se srečamo."
Mehiški mediji so bili sicer pred začetkom mundiala precej protirusko razpoloženi. "Človek bi pomislil, da ga bo nekdo napadel z nožem, čim bo izstopil iz letala," pravi Jelena. "Vendar Mehičani se ničesar ne bojijo. Preveč ljubijo nogomet in nič jih ne more zaustaviti, da ne obiščejo svetovno prvenstvo."
Legion Media
Ali je Amerika še vedno obljubljena dežela?
Bil sem v Juárezu, enem od najbolj znanih turističnih predelov mesta Ciudad de Mexico, kjer je tudi ameriška ambasada. Ni je težko prepoznati, saj pred njo stoji dolga vrsta ljudi. Amerika je za Mehičane leta in leta predstavljala deželo sanj. Danes pa se zdi, da pri mlajših generacijah to več ne drži povsem.
Mariana dela v umetniški galeriji v Juárezu in je diplomirala na univerzi Columbia. Načrtuje vrnitev v New York, vendar z namenom, da spregovori o perspektivah v Mehiki. Mariana meni, da je Donald Trump spremenil odnose med državama, kar se je odrazilo tudi na njenem delu.
Pisatelj in filozof Juan ne želi več potovati v ZDA. "Prej sem pogosto obiskoval prijatelje v New Yorku, vendar zdaj razmišljam, da bi nadaljeval študij v Veliki Britaniji ali Kanadi. Dajem prednost bolj socialno usmerjenim državam."
Legion Media
Neodvisni od Amerike
Mehika se počuti vse bolj neodvisno, vsaj če sodimo po mladih. To seveda ne pomeni, da se bo država obrnila proti Rusiji, ampak bolj to, da ne razmišljajo več samo o ZDA in želijo odkrivati svet.
"Živeli smo od nafte in denarja, ki so nam ga pošiljali sorodniki iz Amerike. Vendar se zdaj razvija tudi naš tehnološki sektor in naša prehrambena industrija," pravi mladi mehiški podjetnik Alan, ki je nekoč razmišljal, da bi svoj posel preselil v Silicijevo dolino, a si je nato premislil.
"Šel bi kamorkoli," pravi. "Zdi se mi, da je selitev v ZDA postala zapletena. Nočem, da me nekdo zaničuje in ne želim si diskriminacije."
Preberite še: Ali je slavni "Mehičan iz kartona" vendarle prispel na mundial?