"V zadnjih letih smo resnično začeli manj kaditi," pravi finančni analitik Aleksej iz Moskve. "Včasih, ko smo s sodelavci, med katerimi skoraj vsi kadijo, šli v bar, so škatlice kar 'letele' ena za drugo. Zdaj je treba na cigareto ven, mi pa smo leni in se nam mnogokrat ne da. Izkazalo se je, da zakon deluje."
Zakon, o katerem govori Aleksej, je bil sprejet leta 2013 in je v Rusiji postal znan kot "protitobačni zakon". Nov predpis je resno omejil kraje, kjer je dovoljeno kaditi. Kadilcem sta na razpolago ostala samo ulica in lastno stanovanje. Poleg tega so z zakonom prepovedali oglaševanje tobačnih izdelkov, trošarine na tobak pa so skokovito narasle s 1.000 rubljev leta 2013 na več kot 5.000 rubljev v letošnjem letu.
Sodeč po anketi Ruskega centra za raziskovanje javnega mnenja, ki so jo opravili leta 2016 (tri leta po uveljavitvi zakona), se je delež kadilcev znižal za debelih 10 % (z 41 % leta 2013 na 31 % leta 2016), tretjina kadilcev pa je sporočila, da so od uvedbe zakona začeli kaditi manj.
"Vse več je ljudi, ki so nekoč pokadili eno škatlico na dan, danes pa samo pol ali še manj," razlaga zdravnica in vodja programov javnega zdravja pri Mednarodni zvezi potrošnikov Marina Černova, ki meni, da je "protitobačni" zakon zelo učinkovit: "Ruski protikadilski zakon je eden od najstrožjih na svetu, saj zajema vse točke, ki so bile opredeljene po konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za boj proti tobaku."
Černova poudarja gospodarski pomen protikadilskega zakona: "Sredstva od trošarin se stekajo v državni proračun, rast trošarin pa pomeni več sredstev za državo. Leta 2015, samo dve leti po uvedbi zakona, se je v državno blagajno že steklo 21 % več sredstev kot prejšnja leta." Po njenih besedah z rastjo cen cigarete postajajo vsako leto manj dostopne.
Rast cen pa se odvija vzporedno s padcem realnih dohodkov prebivalstva, ki ga je izzvala gospodarska kriza. Černova pravi, da je težko opredeliti, kateri dejavnik bolj vpliva na zmanjšanje kajenja - zakonski ukrepi ali padec dohodkov - saj se oba dopolnjujeta, vendar rešitev definitivno vidi v povišanju trošarin.
Aleksander Druz, sopredsednik Gibanja za pravice kadilcev, se z zdravnico strinja v tem, da je razloge za zmanjšanje kajenja pri ljudeh težko opredeliti. "Težko je reči. Jaz na primer kadim v enaki meri kot prej."
Gibanje, ki mu predseduje Druz, se je pojavilo skoraj takoj po sprejetju zakona. Njegovi člani menijo, da je zakon diskriminatoren in krši pravice kadilcev. Društvo je že nekajkrat neuspešno poskušalo posredovati proti zakonu, vendar oblasti ostajajo neomajne.
"Cene cigaret so v stalnem porastu, denar od trošarin pa gre neznano kam. Bolje bi bilo, da bi sredstva šla za zdravljenje kadilcev in za osveščanje ljudi," je prepričan Druz, ki dodaja: "Mnogi kadilci so odvisniki, ki potrebujejo pomoč, ne pa da se jih sankcionira z zakonom." Njegovi somišljeniki so prepričani, da bi bil možen kompromis v obliki posebnih kadilnic v restavracijah in vagonov na vlakih.
Oblasti do zdaj še niso pokazale pretirane volje do popuščanja kadilcem, ampak so, ravno nasprotno, še dodatno poostrile protikadilsko zakonodajo.
Tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nekoč bil strasten kadilec.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
