Kako Maksim iz ruskega Habarovska vari pivo v slovenski vasi

Življenje
TIBOR MALINOVIČ, BLAŽ FINK
Ste vedeli, da imamo v Sloveniji tudi ruske mikropivovarje? Naš sogovornik je bil tokrat Maksim Boldyrev, ki prihaja z ruskega Daljnega vzhoda, danes pa uspešno vodi mikropivovarno Hopsbrew iz Sela pri Ihanu. Zakaj se je odločil za življenje v Sloveniji in katera piva najraje pijejo Rusi, če jih sploh pijejo? Vse to in še več izveste v našem intervjuju.

Njegova mikropivovarna Hopsbrew uspešno deluje v Sloveniji že od leta 2016, pred kratkim pa je najbolj odmevala zaradi novega piva Lucky Irish, staranega v Jamesonovih sodih. Maksim v Sloveniji ne živi dolgo, vendar se je z nami že pogovarjal v dobri slovenščini, z malo ruskega naglasa. Sicer smo ga zmotili sredi dela, a si je vseeno vzel nekaj časa za pogovor z nami.

Za začetek smo ga, niti prvi niti zadnji, tudi mi povprašali, kako se je on kot Rus odločil, da pride v Slovenijo. »Res je, že milijonkrat sem dobil to vprašanje. Slovenijo je našla moja žena na spletu in skupaj sva se odločila, da se preseliva. Pred štirimi, petimi leti sva najprej prišla samo pogledat državo za dva tedna. Vse nam je bilo všeč, lepa narava, majhna država, dobri ljudje. Pozneje sva se odločila, da se preseliva,« nam je odvrnil. Danes živita v Ljubljani.

Pa ne gre za to, da bi bilo v Rusiji tako slabo. Že pred nami je zaupal kolegom pivovarjem, da jima niso bile ravno všeč slabe povezave in ostrejše podnebje.

Maksim Boldyev prihaja iz Habarovska, oddaljenega polmilijonskega mesta na ruskem Daljnem vzhodu, praktično na meji s Kitajsko. Gre za zanimivo rusko mesto z azijskim pridihom, za katerega so v glavnem slišali samo tisti Slovenci, ki so kdaj potovali s Transibirsko železnico, njegove znamenitosti pa na primer krasijo največji ruski bankovec za 5000 rubljev. Zares so to kraji z manj ugodnim podnebjem, kjer pozimi temperature kaj hitro padejo pod – 30 °C, poleti pa nad + 30 °C.

Maksim se je s pivovarstvom ukvarjal že v domovini Rusiji. Potem ko sta s soprogo kratek čas vodila trgovino s točenim pivom v plastenki, sta se tudi sama začela zanimati za varjenje piva. Tako je v Rusiji po letu 2008 sčasoma vzpostavil majhno 200-litrsko pivovarno, manjšo od sedanje v Sloveniji.

Znano je, da danes Slovenija doživlja pravi »bum« mikropivovarn, ki jih najdemo že v vseh kotičkih države. Kako je s tem v Rusiji? »Pred tremi, štirimi leti so mikropivovarne obstajale le v večjih mestih, kot sta Moskva in Sankt Peterburg. Jaz sem bil prvi v Habarovsku z majhno pivovarno. Sedaj so že bolj razširjene.« Kakovostne craft pivovarne so sprva težko sploh tekmovale s poceni pivi, a se očitno stvari počasi spreminjajo tudi »v provinci«.

In kaj pravi o govoricah tujcev, da Rusi raje pijejo vodko, piva pa da ne pijejo? »To je seveda mit. Tudi Rusi seveda pijejo pivo. Ne moreš piti vodko, ko je zunaj nad 30 °C (smeh). Pozimi, ko je hladno, se seveda pije vodko. Jaz pa vodke sploh ne pijem.«

Ta mit smo torej ovrgli, četudi obstaja ruski rek, da je »pivo brez vodke metanje denarja skozi okno«. Kakšna piva pa imajo najraje Rusi? »Rusi pogosto pijejo evropski lager, dobro znano je pivo Baltika, pri mikropivovarnah je posebej priljubljena IPA. Omeniti je vredno še Russian Imperial Stout – Rusi imajo radi močna piva.«

Maksim in Ekaterina sta prepotovala mnoge dežele v Evropi in Ameriki, a sta se na koncu, kot rečeno, odločila za Slovenijo. Tukaj jima je zdaj všeč in sta se prilagodila na tukajšnje življenje. Kaj pa slovenščina, ki jo očitno kar pridno usvajata? »Da, jezik je res malo zahtevnejši, ampak imamo tudi nekaj podobnih besed.« Seveda je bilo potrebno urediti še druge formalnosti: »Imela sva precej dela z dokumenti. Na začetku ne veš, v kaj se spuščaš in kaj vse potrebuješ.« A se je vse uredilo.

Vrnimo se k mikropivovarni Hopsbrew, za katero pivo vari sam, medtem ko mu žena Ekaterina pomaga na različnih festivalih. Značilnosti njegovih piv? »Meni je všeč hmeljnato pivo, všeč mi je aroma hmelja in nasploh delam z veliko kombinacijami hmelja. Naše pivo ni tako grenko, je bolj aromatično.«

Pred kratkim je prišlo v javnost njegovo novo pivo Lucky Irish, starano v Jamesonovih sodih. Hitro je bilo jasno, da gre v prodaji za med, in Maksim z nasmehom pove, da so v nekaj dneh pošle vse zaloge. »Sode smo dobili neposredno od Jamesona, pivo smo en mesec starali v teh sodih in jih potem pošiljali nazaj. Šlo je za kolaboracijo, ki jo Jameson izvaja s partnerji po vsem svetu. Veliko jih imajo v ZDA, v enem pa je na primer že sodeloval tudi Bewog v Avstriji.«

V lokalnem okolju je vzpostavil dobre stike z domačini. Posebej dobre prijatelje predstavlja Mali grad, s katerimi so uspešno sodelovali že pri ustvarjanju piv 108 Minut Gravitacije iz leta 2015 in Lactose Tolerant. Enkrat se je zgodilo tudi sodelovanje Hopsbrewa in Malega grada s pivovarno Sabotage iz mesta Perm na robu Sibirije, ko so s skupnimi močmi zvarili Berliner weisse. Za nove projekte še ne vemo, saj so sedaj pivovarji seveda še zaposleni s trenutno sezono. Maksim dobro sodeluje tudi z lokalnim kmetom, ki uporabi ostanek slada za krmo.

Za konec se zazremo še malo v prihodnost. Skoraj vsak, ki spremlja slovensko pivovarsko sceno, kdaj pomisli, da nenehna rast novih in novih mikropivovarn ne bo mogla trajati večno. »Slovenija je majhna država z majhnim trgom, pa ima že zdaj preko 70 mikropivovarn, kar je več kot na Češkem!« se tega dobro zaveda tudi Maksim. Želel bi tudi prodreti v tujino, vendar to ni lahka naloga, saj mu za ta podvig mu zaenkrat primanjkuje dobrih kontaktov. No, mi mu privoščimo, da bo uspešno delal še naprej, z veseljem bomo še naprej pokušali tudi njegova piva!

Za konec še ena opomba: V Sloveniji imamo kar dve ruski mikropivovarni, saj je bila istega leta 2016 ustanovljena mikropivovarna Hopster Aleksandra Tkačenka. Ni kaj, očitno res veljajo besede, da se v Rusiji na Slovenijo gleda kot na varno deželo z veliko poslovnimi priložnostmi. Še več Rusov v Sloveniji pa spoznate v naši seriji prispevkov Slovenija z ruskim naglasom.

Če imate radi pivo, lahko tudi spoznate, kako ga varijo v Severni Osetiji, kjer to najbolje počnejo ženske!