Bi prepoznali ruske in sovjetske voditelje v šolskih klopeh?
Zadnji ruski car Nikolaj II. (vladal je med letoma 1894 in 1917)
Nikolaj Romanov je bil rojen leta 1868 v Carskem selu. Kot prestolonaslednik je bil deležen najodličnejše izobrazbe z najboljšimi domačimi učitelji. Njegovo osemletno izobraževanje je bilo zelo podobno gimnazijskemu, a s poudarkom na politični zgodovini, ruski književnosti, geografiji in učenju sodobnih evropskih jezikov. Zavidljivo dobro je govoril angleško in francosko, a tudi nemško in dansko, zato je pogosto posegal po tujejezični literaturi. Če ga ne bi čakal prestol, bi – kot je nekoč priznal – najbrž postal zgodovinar, učitelji pa pravijo, da je bil natančen in prizadeven učenec.
Vodja sovjetske Rusije Vladimir Lenin (med letoma 1917 in 1924)
Lenin (s pravim priimkom Uljanov) se je leta 1870 rodil v osrednjem sibirskem (uljanovskem) okrožju. Šolal se je v tamkajšnji gimnaziji, ki jo je imel za birokratsko ustanovo, češ: »Učence so posiljevali z nepotrebnimi in nesmiselnimi podatki ter mrtvimi jeziki ...« V carski gimnaziji so namreč med drugim učili latinščino in staro grščino.
Toda Lenin je bil prizadeven učenec. Za svoj zavidljivi šolski uspeh si je prislužil celo z zlato medaljo.
Vodja Sovjetske zveze Josip Stalin (med letoma 1924 in 1953)
Mati Josipa Džugašvilija si je želela, da bi sin postal pravoslavni duhovnik, zato je desetletni deček v gruzijskem Goriju leta 1888 začel obiskovati cerkveno šolo. Šest let kasneje se je začel šolati na tbilisijski Duhovni akademiji, kjer se je seznanil s kavkaškimi marksističnimi izgnanci. Njegovi učitelji so povedali, da so mu najbolje šle matematika, teologija in grščina, bil pa je tudi ljubitelj ruske in gruzijske poezije ter ljubiteljski pesnik. Uradno so ga z akademije izključili, ker se ni prikazal na izpitu, a zgodovinarji pravijo, da so jim po vsej verjetnosti bila napoti njegova revolucionarna stališča.
Predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov (med letoma 1990 in 1991)
Prvi sovjetski predsednik se je leta 1931 rodil v kmečki družini iz Stavropolskega okrožja, ki so ga leta 1943 okupirali nacisti. Leto po tem se je 13-letni deček ob redni šoli zaposlil v kolhozu kot pomočnik voznika kombajna v odseku za strojno mehanizacijo. Za svoje delo je prejel prestižen Red rdeče zastave in šolo zaključil s srebrno medaljo.
Prvi ruski predsednik Boris Jelcin (med letoma 1991 in 1999)
Jelcin je v svojih spominih zapisal, da se je leta 1931 rodil v kmečki družini na odvzetem in nacionaliziranem ozemlju Sverdlovskega okrožja. Šolo je zaključil v permskem okrožju, kjer je najprej bil predsednik šolske skupnosti (starešina), potem pa so ga zaradi disciplinskih težav izključili iz šole in je bil šolanje primoran nadaljevati v drugem okrožju. V najstniških letih je s prijatelji naletel na granato. Ko jo je na vsak način hotel odpreti, je eksplodirala, Jelcin pa je ostal brez dveh prstov na levi roki in bil kasneje oproščen vojaške službe.
Ruski predsednik in premier Dimitrij Medvedjev (pred. med letoma 2008 in 2012, prem. pa od leta 2012)
Medvedjev je odraščal v Leningradu (današnjem Sankt Peterburgu), kjer je obiskoval javno šolo. Njegovi sošolci se spominjajo, da je bil samotar, čigar najljubši predmet je bila kemija. Svojo bodočo (in sedanjo) soprogo Svetlano je spoznal že v 7. razredu, dolgotrajne stike pa menda ohranja tudi z nekdanjimi sošolci.
Ruski predsednik Vladimir Putin (med letoma 2000 in 2012 ter od 2016 do danes)
Vladimir Putin je na leningrajški gimnaziji maturiral iz kemije. Spominja se, da v nižjih razredih ni bil »zgleden pionir«, temveč »razgrajač«, ki sta mu učenje in točnost bila zadnja briga. Šele po zaključku 6. razreda se je prelevil v zglednega športnika (judoista) in si prislužil mesto med pionirji.
Oglejte si sovjetske voditelje, kot jih še niste videli!
Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.
Naročite se
na naša brezplačna pisma uredništva!
Prejmite naše najboljše zgodbe zadnjega tedna po elektronski pošti.