4 ruske pasme, ki gredo na lov za medvedi in volkovi

»'Za njim!' je Nikolaj brezumno kričal, medtem ko je njegov ubogljivi konj preskakujoč jarke drvel po hribu navzdol in se poganjal za volkom. Pred njima so tekli lovski psi. Nikolaj ni slišal lastnih krikov, ni čutil galopa, videl ni ne psov ne okolice, vedel je samo, da mora karseda hitro in brez najmanjšega odlašanja uloviti izmuzljivi volčji plen.«

Tako je Tolstoj opisal lov v Vojni in miru. Tovrsten lov so Rusi najbrž prevzeli iz arabskega okolja po nastanku »tatarskega jarma«, ko so na ruskem ozemlju bivali številni tatarski in uzbeški kani ter udomačili lovsko pasmo imenovano ruski hrt (borzoj).

Lovski psi so postali ljubljenci carjev in plemičev, še posebej po letu 1762, ko so – v nasprotju z ukazi Petra Velikega – bili oproščeni vojaščine. Ker so plemiči neskončno uživali v svojih podeželskih graščinah, kjer so gojili rastlinske in pasje vrste, so se morali znebiti volčjega škodljivca. Rešitev? Pasji lov!

Toda lovski psi in treningi so bili, kot rečeno, drag konjiček. V sredini 19. stoletja je bilo zanj treba odšteti 1.500 rubljev na leto, kar je polovica polkovnikove letne plače.

Oglejmo si štiri najprepoznavnejše ruske lovske pse.

Lajka

Lajka po imenu Plaža

Viktor Sadčikov/TASS

Lajka (husky) je okretna ruska avtohtona pasma. Lajke lovijo lose, merjasce, bobre, divje ptice in race.

Plen ustrahujejo z glasnim laježem in ga brez usmiljenja zasledujejo, dokler ga ne dobijo v kremplje. Če jim plen pobegne, ga molče zasledujejo do bridkega konca.

Lajke slovijo kot nezmotljivi, najhitrejši in najvztrajnejši lovci, ki so zaradi svoje hrabrosti in natančnosti kos celo medvedom. Naučene so, da manjše plene v gobcu prinesejo gospodarjem.

Ruski hrt

Ruska hrta z lastnikoma

Sputnik

Ruski hrti naj bi nastali v 17. stoletju s križanjem salukija (perzijskega hrta) in ruske lajke. Ruski hrt je sinonim za lovca: plen dohiti veliko hitreje kot lajka in v nasprotju s stepskimi perzijskimi hrti lovi na kratke gozdne razdalje.  

Te neusmiljene, hitre, vztrajne in poskočne lovce odlikuje nezmotljiv vid (oči niti za trenutek ne odmaknejo s plena) in poslušnost v krdelu.

Tudi Tolstoj v Vojni in miru opiše, kako spretno znajo ti psi naskočiti volka. Mimogrede: literarnega psa je navdihnil resnični pes iz poznega 18. stoletja po imenu Zver, ki je menda brez težav ulovil medveda.

O ruskih hrtih je pisal tudi Nikolaj Leskov, ki jih opisuje kot neustrašne »krvovese« – strah in trepet vseh medvedov.

Gonič

Lovec z goničema Šugajem in Kopejko

Pa kaj potem, če jim je plen (volk, jelen ali zajec) zbežal v gozd! Goniči ga preganjajo vse do jase, kjer jih »prevzamejo« ruski hrti in jih priženejo pred lovčevo cev.

Med lovom ves čas neusmiljeno lajajo in lovce – ponavadi zvezani v dvojice – pripeljejo naravnost do plena.

Poenter

Nemški kratkodlaki poenter (pointer) s plenom v gobcu

Valerij Šustov

Ta pasma lovi gozdne, poljske in močvirske ptice in je ponavadi bila v lasti revnih plemičev, ki si zgoraj opisanih pasem niso mogli privoščiti.

Plen zaznajo s pretanjenim vohom, potem pa nanj potrpežljivo čakajo in ga preplašijo, tik preden ga lovec ustreli; mrtev plen nato zagrabijo in ga v gobcu prinesejo lovcu.

Oglejte si 10 najbolj priljubljenih pasem v Rusiji!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.