Informacijo je danes javnosti sporočil ruski minister za obrambo Sergej Šojgu. Ruski mediji še omenjajo, da lahko S-300 prestreza zračne cilje na razdalji preko 250 km in sestreli več ciljev naenkrat.
Gre očitno za reakcijo po nedavnem incidentu s sestreljenim Il-20 s 15 člani posadke. RT je spomnil, da so iz Rusije že kmalu po dogodku sporočili, da bodo morda Izraelu »porezali krila«. V bistvu gre za ponovno aktivacijo aprilske odločitve, da ekstremno okrepi sposobnosti sirske vojske.
Že pred to novico je vir agencije Interfaks govoril, da bi takšna okrepitev prinesla velike spremembe v obrambo sirskega zračnega prostora, saj bi zastarele sovjetske sisteme zamenjali sodobni primerki protizračnega orožja. V bistvu je že ta vir napovedal skorajšnjo predajo S-300 Siriji, ki jo je sedaj minister Šojgu tudi potrdil. Vir je še izrazil prepričanje, da bo takšna okrepitev izključila možnost ponovnih zračnih incidentov z istimi katastrofalnimi posledicami, podobno pa je govoril tudi nekdanji general-polkovnik Leonid Ivanov, ki je zatrdil, da bo obrambni sistem močno odvračal potencialno agresijo.
Ker sirske posadke ta trenutek še niso usposobljene za rokovanje z novejšimi S-300, bodo na začetku v Siriji skupaj s sistemi dežurali tudi visokokvalificirani ruski oficirji, Sirce za samostojno delo z S-300 čaka približno trimesečno usposabljanje. Interfaksov vir je zatrdil, da bi lahko Rusija v relativno kratkem času prenesla v Sirijo eno baterijo s sistemi S-300.
O ruski dobavi sistemov S-300 Siriji se je veliko govorilo že aprila, Izrael pa je bil takrat temu zelo nenaklonjen in je bil glede tega diplomatsko zelo aktiven, dobesedno je »prosil« Ruse, da si premislijo. S-300 namreč poleg sirskega zračnega prostora lahko pokriva tudi Libanon, Jordan, dele Turčije in pa celoten Izrael. Po nedavnem incidentu si ruska stran verjetno ne bo več premislila.
Rusija bo najbrž za Sirijo izbrala svojo najnaprednejšo izvozno različico sistema – S-300 PMU-2 Favorit. Ta je prvič ugledal luč sveta leta 1997, gre za univerzalni samohodni večkanalni sistem za obrambo najpomembnejših državnih in vojaških objektov in položajev pred množičnimi napadi s sodobnimi in perspektivnimi letali, strateškimi manevrirnimi, taktičnimi in operativno-taktičnimi balističnimi raketami ter drugimi orožji iz zraka. Sistem je prav tako učinkovit v pogojih protielektronskega bojevanja z aktivnimi in pasivnimi motnjami.
Za sistem je bila zasnovana nova raketa 48N6E2, ki povečuje daljavo prestrezanja balističnih raket (do 40 km) in aerodinamičnih ciljev (do 200 km). Ena divizija sistema S-300 PMU-2 Favorit vključuje poveljniško točko s 3D radarsko postajo za krožno opazovanje, radarske postaje 96L6E, 6 radarjev za ciljanje 30N6E2, do 12 transportno-izstreljevalnih enot 5P85SE z do 48 raketami v zabojnikih, vodene rakete 48N6E2, nameščene v zabojnikih ter sredstva za tehnološko varnost, ki so podobna tistim iz prejšnje različice S-300 PMU-1.
Na daljavi do 200 km lahko sistem zadene taktičnega lovca z 98% verjetnostjo, balistične rakete pa z isto verjetnostjo na razdaljah do 40 km. Lahko prestreza cilje s hitrostjo do 2.800 m/s.