Če pridete v Rusijo s sovražnim odnosom do medvedov, vam nihče ne bo mogel pomagati. Naj vam tudi povemo, da Rusija ni več komunistična država, čeprav vam je morda dedek še govoril drugače. S tem vas lahko preneha skrbeti glede KGB-ja, ki ga tukaj ni več.
Predstavil pa bom tri stvari, ki bi jih RES morali upoštevati, če načrtujete potovanje v Rusijo.
Če greste v Rusijo, prinesite s seboj majhne bankovce in kovance. Jaz sem bil dve leti v pasivno-agresivni vojni z neko žensko, ki je imela trgovino v moji ulici, samo zato, ker sem ji enkrat plačal pivo z bankovcem za 5000 rubljev (66 €).
Tega mi nikoli ne bo odpustila. Poleg tega v nekaterih trgovinah preprosto ne morejo vračati denarja in preprosto ne boste mogli nakupovati, če nimate s seboj debetne ali kreditne kartice.
V devetih od desetih trgovin vas bodo vedno vprašali isto: Imate točen znesek? Mogoče lahko zapadete v nerodno situacijo, če ste se tam slučajno ustavili na poti in morate hitro iskati drobiž po žepih, medtem ko za vas stoji deset ljudi, ki negodujejo in mrmljajo.
Rešitev: Ko v banki menjate denar, jih prosite, da vam dajo bankovce po 1000 rubljev. Lahko te bankovce potem daste kar v svojo drobižnico za kovance, če jo morda imate.
Včasih se zdi, da je vožnja s taksijem v Rusijo kot igra na srečo. Lahko zadenete »vlakec smrti«, na katerem voznik manevrira med avtobusi in pešci ter se zaustavi dva centimetra pred človekom na prehodu za pešce.
V Rusiji sem se peljal s taksijem že neštetokrat in nesreče še nisem doživel. Obstajajo različna pravila, ki jih ne bom nikoli povsem razumel. Če je divja vožnja nekaj, kar vas spravlja v veliko nelagodje, se že zdaj naučite, kako se po rusko reče: »Vozite počasneje, prosim!« ali pa: »Bodite previdni!« Taksisti vam bodo vedno prisluhnili, razen če slučajno nabašete na KGB-jevce, ki vas bodo hiteče peljali v svoje zloglasne mučilnice.
Prvič je vedno najtežje. Nekdo je na rojstnodnevni zabavi mojega prijatelja Ivana vstal in začel govoriti. Ko je končal, sem zaploskal. Potem je vstal in začel govoriti nekdo drug. Spet sem zaploskal.
Potem sem se začel zavedati, da stvar poteka v krogu. Vsak je vstal in povedal svoj govor, vrsta pa se je vse bolj približevala meni. Nisem imel pojma, kaj bi rekel, in ko sem prišel na vrsto, sem stresel iz sebe samo: »Upam, da boš imel srečno življenje.«
Dekle poleg mene me je dregnila in rekla: »To je nekdo že rekel.« Potem sem dejal: »Upam, da boš veliko zaslužil.« Pa me je ista ženska spet dregnila. Zatem sem izrekel: »Upam, da boš umrl v spanju.« Vsi so se namrščili in sem potem rekel: »Ne, ne, nič slabega nisem mislil. Hotel sem reči, da ne boš trpel, razumeš?«
To je bilo to, vse dokler se nisem znašel na poroki brata mojega dekleta. V Ameriki majo govore samo starši, boter in botrica. Tokrat sem med pitjem četrte ali pete čaše viskija videl, kako sredi dvorane stoji pet ljudi, ki si podajajo mikrofon in imajo govore. Svojo drago sem vprašal: »Čakaj, a bomo res vsi morali imeti govor?«
»Da.«
Kmalu sem se znašel pred gručo neznancem, pa sem govoril: »V redu, mislim, da si dober človek, če umreš kot dober človek, pa predpostavljam, da bo to pomenilo, da si živel dokaj dobro življenje.«
Njegova žena se je obrnila in nekaj prišepnila na uho svojemu novopečenemu soprogu. Najbrž nekaj v slogu: »Mar je res rekel nekaj o smrti na poroki?« ali pa: »Ima beseda 'smrt' v angleščini več pomenov?«, mogoče tudi: »Mislim, da je fant tvoje sestre idiot.«
Kaj hočemo, življenje gre naprej in če boste slučajno silvestrovali ali bili na neki nori zabavi brez posebne priložnosti, vedite, da Rusi obožujejo javne nastope. Tudi vi boste morali sodelovati, četudi ste stokrat tujec.
Preberite še: Kaj naj storim, če me v Rusiji ustavi policija?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.