Mraz
Prvi razlog je več kot očiten: mnogi predeli Rusije so premrzli za človeško poselitev. Večina prebivalstva države je koncentrirana v evropskem delu države, ki pokriva samo 23% celotnega ruskega ozemlja, veliko ljudi živi še v južnem azijskem delu.
Ogromni gozdovi v severni Sibiriji pa so skoraj neposeljeni. Tam vladajo medvedi, tajga in bogate zaloge naravnih virov globoko pod trajnim ledom. Predsednik Mednarodnega združenja geografov Vladimir Kolosov je za Russia Beyond pojasnil: »V azijskem delu Rusije gostota poselitve znaša samo 2 človeka na kvadratni kilometer.«
Seveda obstajajo nekatere izjeme: mesto Norilsk (2800 km severovzhodno od Moskve) stoji znotraj arktičnega kroga in ima 170.000 prebivalcev, zgrajeno pa je bilo v 30. letih 20. stoletja za potrebe rudarstva in metalurgije. Skoraj apokaliptični čudež si lahko bolje ogledate tukaj. Ampak to so v severnem in vzhodnem delu Rusije le redke izjeme, ne splošno pravilo.
Naravne okoliščine pa še ne zadoščajo, da bi v celoti pojasnili trend upadanja prebivalstva v Rusiji. Moramo omeniti še zgodovinske razloge.
Odmev vojne
V letih 2013-2015 smo v Rusiji prvič po razpadu Sovjetske zveze zabeležili naravni prirast prebivalstva – 0,2 do 0,3%. Poprej je rusko prebivalstvo po letu 1991 samo upadalo. Leta 2017 je številka spet padla – agencija TASS poroča o 0,9% padcu – in zdi se, da bo ta trend z nami ostal. »Prebivalstvo Rusije se bo še naprej zmanjševalo,« je prepričan demograf Sergej Zaharov.
Razlog tiči v drugi svetovni vojni, pa naj se to zdi še tako oddaljena preteklost. V letih 1941-1945 je Sovjetska zveza izgubila 25-30 milijonov ljudi (viri navajajo različne številke), uradna ocena je 26,6 milijonov. Demografska »luknja« pa ponavlja svoje vzorce iz generacije v generacijo (na približno 25 let): ljudje, ki so umrli v začetku 40-ih, niso imeli otrok, zaradi teh nerojenih otrok je upadalo prebivalstvo konec 60-ih, potem pa še v 90-ih. Sedaj je na vrsti tretji »odmev« vojne.
»Po drugi svetovni vojni je Rusija postala država z nizko rodnostjo, zato ni nič čudnega, da je bila Rusija med prvimi državami na svetu, kjer je rodnost padla pod potrebno stopnjo za polno zamenjavo prejšnjih generacij, to se je zgodilo v 60-ih,« je povedal Anatolij Višnjevski, direktor Demografskega inštituta na moskovski Visoki ekonomski šoli.
Prejšnji padec v 90-ih pa so samo še dodatno pospešile obupne ekonomske in socialne razmere v takratni Rusiji, zaradi katere je tudi 20-25 let pozneje sedaj manj mladih, ki bi lahko postali starši. Rusko prebivalstvo bo tako očitno upadalo še kar nekaj časa.
Globalen trend
Tudi če se bo Rusija pobrala po še enem »odmevu vojne« in spet povečala rodnost, to še ne pomeni, da bo avtomatično naraščalo število prebivalcev, opozarja Višnjevski. Za »obnavljanje« družine morajo starši imeti vsaj dva otroka. »Danes pa na svetu ni niti ene razvite države [v Evropi ali ZDA], kjer bi povprečna družina imela dva otroka,« razlaga strokovnjak.
Razlogov za to je več: drago izobraževanje in zdravstvo, drugačno obnašanje, nazori in življenjski cilji mladih v razvitih državah itn.
»Nemogoče je prisiliti ljudi, da bi imeli več otrok. Družina ve, koliko otrok potrebuje. Moramo se sprijazniti z dejstvom, da se je rast prebivalstva v razviti državah že ustavila,« zaključi Višnjevski. Rusija tako doživlja podobno dogajanje kot drugje po svetu.
Prispevek je del rubrike Zakaj Rusija, v kateri odgovarjamo na pogosta vprašanja o Rusiji.
Preberite še: Kako je Rusija postala največja država na svetu?