Večni plamen ob Grobnici neznanega vojaka v Moskvi in poklon neznanim borcem v Sloveniji

Alexander Novikov/Global Look Press
3. decembra je Rusija obeležila dan neznanega vojaka v čast vsem padlim ruskim in sovjetskim borcem za prihodnost miru. Poleg Kremlja v spomin nanje gori večni plamen pri Grobnici neznanega vojaka, ki ga ure in ure stražijo kremeljski stražarji, v Sloveniji pa imamo sedaj Spomenik Sinovom Rusije in Sovjetske zveze na Žalah, kjer je včeraj potekala posebna slovesnost.

Ob Grobnici neznanega vojaka poleg moskovskega Kremlja lahko ves dan spremljate častno stražo vojakov iz predsedniškega polka, ki se menja vsako uro med 8.00 in 20.00. Tudi ob kremeljskih zidovih vojaki-stražarji korakajo v usklajenih gibih. Kot je nekoč pripomnila naša novinarka Sofija Savina, otroci za vojake poleg Grobnice neznanega vojaka včasih pomislijo, da gre za igračke ali nekakšne pravljične like: »Mama, mama, a so živi ali so roboti? Ha, pomežiknil je! Živi so!«

Poklon borcem druge svetovne vojne

Grobnico neznanega vojaka ob zidovih Kremlja v Aleksandrovskem vrtu so uredili 3. decembra 1966, ob 25. obletnici poraza nemške vojske pri Moskvi, ko je že dodobra zrasla prva generacija Sovjetov, ki osebno niso doživeli velike domovinske vojne (druge svetovne vojne v Sovjetski zvezi). Z grobnico je Sovjetska zveza (danes pa Rusija) počastila vse ruske in sovjetske vojake, ki so umrli v drugi svetovni vojni v boju za svojo domovino in proti nacifašizmu.

Redna častna straža je organizirana od leta 1997, prej je bila tam le ob praznikih in drugih svečanih priložnostih. To je stražni »Položaj št. 1«, ki je v sovjetskih časih obstajal poleg bližnjega Leninovega mavzoleja na Rdečem trgu, podobna častna straža pa je obstajala že v carski Rusiji v Sankt Peterburgu in Peterhofu.

Pred grobom s pepelom neznanega vojaka stoji večni plamen, ki gori sredi bronaste peterokrake zvezde, pred njim pa na tleh stoji reliefni napis: »Tvoje ime je neznano, tvoj podvig nesmrten.« Ime tega vojaka ni znano, našli pa so ga pokopanega na 41. kilometru ceste Moskva-Leningrad pri Zelenogradu med gradbenimi deli.

Desno od groba je aleja, po kateri se vrstijo kamniti bloki iz porfirja z zlato zvezdo, na katerih so po vrsti navedena mesta z nazivi mesto-heroj: Leningrad, Kijev, Minsk, Stalingrad, Sevastopol, Odesa, Kerč, Novorossijsk, Brest, Tula, Murmansk, Smolensk. Znotraj teh blokov so kapsule z zemljo, ki so jo nabrali na ključnih bojiščih v teh mestih. Naprej od Smolenska je še en večji blok, na katerem je navedenih 45 »mest vojaške slave«.

Tukaj potekajo slovesnosti ob pomembnih ruskih praznikih, kot so dan zmage, dan braniteljev domovine ali dan neznanega vojaka, na njih pa seveda sodelujejo tudi najvišji predstavniki države. Celoten spomenik so uredili arhitekti Jurij Rabajev, Dmitrij Burdin, Vladimir Klimov in kipar Nikolaj Tomski. Spomenik so večkrat prenovili, ogenj pa vsako leto prestane redni pregled moskovskega plinskega podjetja, da slučajno ne bi ugasnil.

Različni obiskovalci, stražarji pa se ne dajo

Stražar Aleksander Makarcev je novinarki Sofiji Savini nekoč dejal, da se je skozi ure stanja na častni straži naučil razločevati obraze ruskih in tujih turistov: »Rusi imajo bolj okrogle obraze, Evropejci pa simetrične poteze in ravne ustnice. Rusi se več smejijo.«

Drug stražar Jevgenij Ridin pa je vedno razmišljal o moralnem in družbenem pomenu tega spomenika: »Začneš razmišljati, kdo vse je že tukaj stal pred teboj, in kaj vse pomeni Grobnica neznanega vojaka. Tu je pokopan mož, ki je žrtvoval svoje življenje za vse nas. Kako ne bi potem tam stal in počakal do konca?«

Makarcev je novinarki zaupal, da ga veseli, ko vidi ob spomeniku cele družine z otroki. »Nekateri se priklonijo, nekateri celo jočejo. Starejše ženske in možje se navadno prekrižajo. Posebej lepo je videti Kitajce, ki poznajo naše običaje in se pred grobnico trikrat priklonijo do tal. Prihajajo tudi mladi ljudje, ki pridejo sem in delajo sebke. Poskušajo nas drezati in kričijo: 'Pridite z nami!' Takrat se poskušam distancirati od množice. Ne podležem besedam, ki jih govorijo ljudje.«

Stražarji morajo opravljati svoje delo v različnih vremenskih pogojih, tako pri mrazu kot na 30 stopinjah, oni pa stojijo ob ognju in na ogretem granitu. Naučili so se trikov, da ne bi kašljali ali zehali, mirno prestajajo srbenje ali oso na njihovi koži. Dva stražarja komunicirata potiho, z dogovorjenimi kretnjami in znaki. Oboroženi so s polavtomatskimi karabini Simonova, ki imajo prave naboje.

Lokacija je postala še ena od znamenitosti v središču Moskve, kamor zaidejo turisti, ki z zanimanjem opazujejo menjavo straže in razmišljajo o preteklih dogodkih.

Dan neznanega vojaka v Sloveniji

3. decembra so ruski diplomati dan neznanega vojaka počastili tudi v Sloveniji. Zbrali so se na ljubljanskih Žalah pred Spomenikom Sinovom Rusije in Sovjetske zveze in položili cvetje in vence pod žerjavi, usmerjenimi v nebo.

»Ta spomenik je ovekovečenje spomina na vse naše rojake, ki so dali svoje življenje za mirno prihodnost,« citira dopisnik ruske agencije TASS nagovor direktorja Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani Jurija Meteljova. Meteljov je prav tako izrazil upanje, da bodo na koncu vendarle znana vsa imena neznanih borcev, ki so umrli daleč proč od svoje domovine. Kot smo že pisali, rusko veleposlaništvo v Sloveniji na tem področju opravlja precej uspešno delo.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke