Putin ne uporablja pametnega telefona ali klepetalnikov, redko visi na internetu. Še pred nekaj leti so Rusi resno dvomili, ali njihov predsednik sploh ve, kaj je na primer YouTube. Šele konec leta 2015 je namreč prvič javno povedal, da je kdaj pa kdaj na internetu.
Ko je Wikileaks leta 2017 objavil največji paket zaupnih podatkov CIE s področja kibernetske obveščevalne dejavnosti, je bilo tam mogoče najti tudi pet skritih virtualnih točk za vohunjenje pod kodnim imenom PocketPutin. Hipotetično naj bi bilo mogoče preko njih vohuniti za napravami ruskega predsednika, kot so računalniki in telefoni … Če bi jih imel.
Vse, kar je na to razkritje porekel Kremelj, je bilo: »To si zasluži pozornost.« Pa še pripomnil je, da Washington tako in tako nikoli ni skrival, da prisluškuje ruskim uradnim osebam, zato se Wikileaksu ni bilo potrebno sploh posebej truditi s temi razkritji. To se Putina ne tiče. Če bi hoteli tuji obveščevalci ali avtorji potegavščin priti do Putina, bi morali pristopiti še veliko, veliko bližje.
Pametni telefon je za tiste, ki se radi razkazujejo
1. 9. 2012, Putin telefonira ruski judoistki Tatjani Savostjanovi, ki je takrat osvojila srebrno kolajno v judu na paraolimpijskih igrah v Londonu
Aleksej Družinin/Sputnik»Če imate pametni telefon, se greste nekakšen prostovoljen ekshibicionizem, z njim se popolnoma razgaljate. Ko imate v roki pametni telefon, zavestno daste kljukico temu, da ste pripravljeni vse pokazati vsem na očeh,« je ne tako davno govoril tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov. Ta pravi, da predsednik ne potrebuje pametnega telefona, »še toliko bolj predsednik takšne države, kot je Rusija«. Novinarji z vprašanji o predsednikovem pametnem telefonu mučijo tiskovnega predstavnika skoraj vsako leto. Vendar jim on vedno odgovori enako.
Putin je bil na to temo manj metaforičen: »Če bi imel mobitel, mi ta nikoli ne bi nehal zvoniti. Tudi če mi kdaj doma zvoni telefon, nikoli ne dvignem slušalke.« To je povedal že leta 2005, ko je začenjal svoj drugi predsedniški mandat, in danes ni nič drugače. Kvečjemu se je zdaj z njim še težje povezati.
Kako šifrirajo Putinove pogovore
15. 12. 2018, ruski predsednik Vladimir Putin se po telefonu pogovarja z Artjomom Palvanovim iz Leningrajske regije, fantom z boleznijo krhkih kosti, ki si je želel videti Sankt Peterburg iz ptičje perspektive (in dobil polet s helikopterjem).
Aleksej Nikolski/SputnikObstaja eno pravilo, ki velja vedno brez izjem: o pomembnih temah Putin vedno govori le po zaščiteni vladni zvezi (tisti staromodni rumeni telefon na njegovi mizi). V komunikacijo namreč ni mogoče vdreti, saj se signal, ki prenaša glas, spreminja v digitalnega in se kodira po zapletenem kriptografskem ključu. Da bi ta signal dešifrirali, potrebujete približno leto in pol. Tudi če bi to morda lahko izvedli, je v to zvezo nesmiselno vlamljati, ker se za povrh med enim pogovorom ključ večkrat naključno zamenja v različnih časovnih razmakih. Vse te rešitve so delo ruskih strokovnjakov za varnost. Te značilnosti predstavljajo tisto pomembno razliko, zaradi katere so lahko Američani s svojo opremo vohunili za Angelo Merkel, za Putinom pa še vedno ne.
Vendar tudi »nemogoče« in »nesmiselno« za kremeljske veziste še ni dovolj. V obzir so vzeli tudi možnost, da bi se zgodil vdor v nasprotju z zakoni fizike. Leta 2015 so iz ruskega državnega proračuna namenili 230 milijonov rubljev (približno 3 milijone evrov) za razvoj kvantne zaščitene telekomunikacijske linije in druge projekte s kvantnimi tehnologijami – ta tehnologija je sedaj že nared. V takšnem sistemu informacije prenašajo fotoni, ki jih morate za dešifracijo spremeniti v drugo stanje. Že po naravi je nemogoče, da bi to izvedli neopazno.
Kako poklicati predsednika
Telefonski pogovor med predsednikoma
Aleksej Nikolski/Sputnik; AFPSe spomnite tiste znamenite fotografije, na kateri se Donald Trump v Beli hiši po telefonu pogovarja s Putinom? Zraven je bila še cela gruča pomočnikov in svetovalcev. V Kremlju tega ne vidite. Poleg Putina je včasih prisoten pomočnik za mednarodne zadeve, zelo redko minister z nekega konkretnega področja, če teče beseda o kakšni specifični zadevi, npr. o nafti in plinu. Nekje na zunanjem ministrstvu sedi še poklicni tolmač, ki je priključen na isto linijo. To je to.
Prošnja za klic v predsednikovo pisarno gre najprej skozi diplomatski kanal ruskega ministrstva za zunanje zadeve ali predsednikovo administracijo. Le omejeno število ljudi ga lahko pokliče direktno (na primer obrambni minister), ti imajo na mizi enak rumen telefon za klic po posebni zvezi. Pa še takrat najprej slušalko dvigne tajnik ali adjutant.
10. 5. 2013, Putin iz helikopterja preverja glavne olimpijske objekte v dolini Imereti na območju Sočija
Aleksej Nikolski/SputnikPo drugi strani lahko Putin kliče od koderkoli (po posebni zaščiteni zvezi, seveda): iz letala, avta, podmornice ali poljubnega gozda v odmaknjeni sibirski Republiki Tuva. Pogosto na obiske v tujini z njim poleti celo dodatno letalo s posebno zvezo. Še s tistim močno bolnim fantičem, ki si je tako želel videti Putinovo predsedniško letalo, je predsednik govoril po zaščiteni zvezi. Na delovni mizi je tudi komutator z gumbi, na katerih so napisani priimki glavnih naročnikov, kot so ministri in guvernerji.
Putinov kabinet v Kremlju
SHOWTIME/YoutubeNajbolj znana ruska izvajalca telefonskih potegavščin Vovan in Leksus, ki sta med drugim potegnila za nos turškega predsednika Erdogana, ukrajinskega predsednika Petra Porošenka in Eltona Johna, priznavata, da do Putina še nista uspela priti, Putinova administracija pa ju že zelo dobro pozna, enako ju dobro pozna sam ruski voditelj. Vseeno onadva iskreno verjameta, da »obstaja določena shema, ki bo morda delovala.« Fanta, srečno, in vsa čast, če vama uspe priti do Putina in ga povleči za nos.
Preberite še: Rusija bo najela hekerje, da preizkusi lastno spletno varnost
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
